Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kolesarstvo

Tris slovenskih kolesarskih klasik

Prvič v slovenski kolesarski zgodovini so bile tri klasične cestne dirke v enem tednu.
Otvoritvena klasika je bila osma Velika nagrada Izole. FOTO: Jure Eržen/Delo 
Otvoritvena klasika je bila osma Velika nagrada Izole. FOTO: Jure Eržen/Delo 
28. 3. 2022 | 14:00
28. 3. 2022 | 14:38
5:14

Po belgijskem, francoskem, italijanskem zgledu smo v Sloveniji videli tri klasične cestne dirke v enem samem tednu. 

image_alt
Mohorič nadaljuje slovensko revolucijo

Otvoritvena klasika je bila osma Velika nagrada Izole. Start in cilj 156,5 kilometra dolge dirke, ki je bila prvič organizirana leta 2014, sta bila že tradicionalno v Izoli. Kolesarji so prevozili štiri kroge iz Izole skozi Barede, kjer jih je čakal gorski cilj in skozi Gažon, Dragonjo, Sečovlje, Lucijo in Belvedere. V zaključku dirke so jih čakali še trije krogi po Izoli, dolgi 4,3 kilometre. 

Prva tri mesta so zasedli tujci. Najboljši Slovenec je bil Matevž Govekar (Tirol KTM Cycling Team) na petem mestu. Na deveto mesto se je uvrstil Tilen Finkšt (Adria Mobil).

Sledila je novinka med slovenskimi dirkami, prva GP Vipava Valley & Crossborder Goriška. Na dirki UCI kategorije 1.2 je nastopilo 150 kolesarjev iz 27 ekip. Dolga je bila 155,6 kilometra s startom in ciljem v Novi Gorici. Pet krogov so dirkali po krajih Selo–Vrtovin–Potoče–Preserje–Branik–Dornberk–Zalošče–Batuje–Selo do Nove Gorice, nato so jih čakali še štirje šestkilometrski krogi po Novi Gorici. Spet so prva tri mesta zasedli tujci. Najboljši Slovenec je bil Matic Žumer (Meblo Jogi Pro-concrete) na 13. mestu. Tilen Finkšt (Adria Mobil) je bil 15.

Zaključni triptih slovenskih klasik je bil v Novem mestu. Verjetno najtežja izmed vseh treh je bila s 181 kilometri tudi najdaljša, sedma dirka Velika nagrada Adrie Mobil. 

Razgibana trasa po Dolenjski in Beli krajini je bila pravo sito za kolesarje. Od 146 kolesarjev jih je dirko končalo le dobra polovica. Dirka je potekala iz Novega mesta prek Soteske in Podturna do Brezovice, kjer je bil prvi gorski cilj. Kolesarji so se nato spustili do Semiča in se povzpeli do Vahte, drugega gorskega cilja na dirki, potem so kolesarji po spustu prvič pripeljali v Novo mesto. Do cilja so morali še dvakrat opraviti z razgibanim krogom do Drage, Rateža, Gabrja in Dolža in nazaj v Novo mesto, kjer je bilo treba do cilja še dvakrat opraviti z manjšim krogom okoli dolenjske prestolnice.

Nastopilo je 146 kolesarjev iz 17 držav. Največ kolesarjev, kar 46, je bilo iz Italije, 31 je bilo Slovencev, 17 jih je bilo s Poljske. Tudi na tej dirki ni bilo Slovenca na stopničkah. Še najbližje jim je bil domačin David Per (Adria Mobil) na devetem mestu. 

Skupni imenovalec vseh treh dirk je bila odlična udeležba in precej slabe uvrstitve Slovencev

Odlično udeležbo iz tujine gre pripisati tudi odlični organizaciji vseh treh dirk. Slovenski organizatorji so ljudje z dolgoletnimi izkušnjami pri organizaciji kolesarskih dirk, zato ni nič čudnega, če čez naše ceste pelje tudi Giro, slovita dirka po Italiji. To so dirke, ki spadajo v serijo World Tour, ampak kategorijo UCI 1.2., torej dirke, na katerih dirkajo kolesarji iz kontinentalnih in Pro kontinentalnih moštev. Seveda imajo pravico nastopati tudi ekipe iz najvišje lige World Tour oziroma njihove tako imenovane razvojne ekipe. 

Odlično udeležbo iz tujine gre pripisat tudi odlični organizaciji vseh treh dirk. FOTO: Jure Eržen/Delo 
Odlično udeležbo iz tujine gre pripisat tudi odlični organizaciji vseh treh dirk. FOTO: Jure Eržen/Delo 

Vzporedno z dirko v Novem mestu je potekala svetovna klasika Gent Welvegen v Belgiji. Slovenska reprezentanca je nastopila v kategoriji mladink, mladincev in mlajših članov. Med profesionalci pa Luka Mezgec in Matej Mohorič nista zastopala Slovenije, ampak svoja kluba. Vsi Slovenci so bili spet v ospredju, ne na stopničkah, ampak blizu. Še najbližje, na petem mestu, je bil mlajši član Anže Skok, sicer član ljubljanskega kluba Ljubljana Gusto Santic. Da, tudi mlajši slovenski kolesarski upi držijo priključek v svetovnem kolesarstvu, čeprav na domačih dirkah niso bili med zelo uspešnimi. Razvajeni smo postali. Slovenske zmage v prvi ligi svetovnega kolesarstva so nas razvadile, pozabili smo, kako je bilo pred Rogličevo, Pogačarjevo, Mohoričevo, Mezgečevo, Polančevo ... dobo.

Slovenija je s trisom enodnevnih dirk spet na kolesarskem zemljevidu

Za risanje po svetovnem kolesarskem zemljevidu so zadolženi kolesarji sami. Uspehi, ki se vrstijo zadnjih pet let, so plod dobrega dela v preteklosti. Nujno moramo pripisati, da pa le niso samo kolesarji tisti, ki Slovenijo nosijo po kolesarskem svetu, ampak tudi kolesarski delavci. Na teh treh domačih dirkah smo lahko opazili, da je na primer zmagovalec dirke GP Vipava Valley & Crossborder Goriška sicer Hrvat Fran Miholjevič, ampak ta fant je vzgojen v novomeškem klubu Adria Mobil. Še en Hrvat, Viktor Potočki (Ljubljana Gusto Santic), je bil četrti na VN Adria Mobil. Odlične uvrstitve na trisu slovenskih klasik so dosegali tudi tuji kolesarji, ki jih vodijo slovenski trenerji. Ali pa za katere skrbijo slovenski maserji, mehaniki, zdravniki ipd.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine