Svetovno prvenstvo ne more sezone obrniti na glavo

Razplet vrhunca SP v Yorkshiru, cestne dirke profesionalcev, je bil z zmago Danca Madsa Pedersena gotovo presenetljiv. Zato pa sta po pričakovanjih v zadnjem tednu največ v slovenskem taboru opravila Primož Roglič, čigar 12. mesto v vožnji na kronometer je najboljša posamična uvrstitev (v mešani ekipni vožnji na čas je bila Slovenija 7.) naše reprezentance na severu Anglije, in Tadej Pogačar z 18. mestom. Ni se sicer približal bronu sedanjega selektorja Andreja Hauptmana iz leta 2001, vendar je postavil trden temelj na poti k vrhu tudi na enodnevnih dirkah.

Težko je pričakovati, da se bo na SP vse postavilo na glavo, da bodo razmerja moči povsem drugačna, kot so bila sicer med sezono. Najboljša slovenska kolesarja letos sta Roglič in Pogačar, tako je bilo tudi v Yorkshiru. Tu predvsem Roglič ni več zmogel pokazati enake pripravljenosti in zbranosti kot na zgodovinski Vuelti, na kateri je Sloveniji prikolesaril zgodovinsko prvo zmago na tritedenskih dirkah. Pogačar je po 3. mestu v Španiji ohranil nekaj več svežine in posledično zdržal najdlje v karavani brutalne cestne dirke, v kateri so zmrznile domala vse kolesarske velesile z izjemo Italije. Brez kolajne so ostali tudi Belgijci, Nizozemci, Španci, Francozi.



»Kolesarstvo je pač šport na prostem. Razmere so bile katastrofalne, še dobro, da so prireditelji skrajšali progo in odstranili prva vzpona, saj bi sicer lahko to postala dirka v triatlonu. Na začetku sta Roglič in Jan Polanc poskušala s pobegom, ker smo pričakovali, da bo veter s strani še nekoliko močnejši in da bo na ozki cesti že prej katera od večjih ekip poslušala narediti selekcijo. To se nam ni izšlo. Rogličev pobeg sicer ni bil načrtovan pred štartom, Primož se je verjetno malo ustrašil mraza, ko si v skupini in ne kolesariš na vso moč, te lahko hitro začne tresti in je dirke zate konec. Ta poteza se ni izšla, v teh razmerah pa bi se lahko vse obrnilo tudi drugače in bi se sedaj veselili,« je Hauptman v cilju obrazložil, zakaj sta dva od osmih slovenskih kolesarjev tako hitro izstrelila vse naboje.

»V zaključne kroge smo prišli s štirimi kolesarji v ospredju Matejem Mohoričem, Pogačarjem, Grego Boletom in Luko Pibernikom. Nekaj časa je super kazalo, v teh ekstremnih razmerah pa je Mohoriča začelo tresti, zato je odstopil. To je bila dirka na izpadanje in na koncu nam je ostal samo Tadej, ki je pri 21 letih še enkrat več dokazal, kako velik športnik in borec je. Lahko smo veseli, da ga imamo. Ponovil se bom, prepričan sem, da bo ta rod prej ali slej osvojil kolajno,« je Hauptman prepričan, da bo v vlogi selektorja ponovil ali presegel svoje 3. mesto iz Lizbone 2001.
 

Ko je v formi, je Pogačar vedno nevaren

Najboljša deviza za to je prav Pogačar, s katerim sodelujeta tudi pri ekipi UAE. V dresu arabske ekipe je 21-letni dragulj slovenskega kolesarstva slavil že osem zmag, tri od teh na Vuelti. Je Slovenija, ki je postala velesila na tritedenskih etapnih dirkah, s »Pogijem« po dolgem času dobila tudi močnega aduta za enodnevne dirke?



»Tadej je letos naredil nekaj izjemnega, od januarja do zadnje dirke na SP je bil vseskozi v ospredju, vseskozi je bil z najboljšimi. Z njim se nam ni treba bati za prihodnost. Pri njem sicer iz dirke v dirko odkrivamo nove kvalitete. Morda je veliko bolj etapen kolesar kot enodnevni, vendar je treba nanj računati vsepovsod, ko je v dobri formi,« je nad Pogačarjevim napredkom navdušen Hauptman, ki ga prihodnje leto čakata največji tekmovanji z reprezentanco, julijske olimpijske igre v Tokiu in nato še septembrsko SP v Švici. Obe progi sta zelo zahtevni, pisani na kožo Pogačarju in Rogliču.

»Progi na OI in SP prihodnje leto sta si podobni, težava bo v tem, da bodo OI hitro po Touru, le dober mesec kasneje pa bo še SP. Morali bomo biti zelo preudarni pri načrtovanju forme, da bomo v najbolj pomembnih trenutkih na vrhuncu moči,« proti naslednjim izzivom pogleduje 44-letni »Hempi«.