Reprezentanca, ki lahko domov prinese mavrično majico

Slovensko kolesarstvo je že imelo srečne in dobre kolesarje, ki so na svetovnih prvenstvih zastopali državo, a tako močne, kot je letošnja, še ni bilo. Namreč, kar trije Slovenci so trenutno med desetimi najboljšimi kolesarji na svetu po točkah svetovne kolesarske zveze UCI.



Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič, so drugi, tretji in deveti na tej lestvici, reprezentanco pa sestavljajo še Jan Polanc, Luka Mezgec, Jan Tratnik, Domen Novak in David Per. Torej vsi najboljši legionarji in Per. Manjka samo še najuspešnejši dosedanji selektor Andrej Hauptman, ki je iz znanih razlogov odstopil po olimpijskih igrah v Tokiu. Nadomestil ga bo Gorazd Štangelj, trener z desetletnim stažem, ki vse izbrance pozna zelo dobro. Bogate izkušnje si  nabira že, odkar je pred desetimi leti tekmovalno kolo obesil na klin.

Vendar je zdaj pred največjim izzivom v karieri. Ves kolesarski svet je uprt v slovensko reprezentanco. Vsi in tudi mi se sprašujejo, kako bo dirigiral Pogačarju in Rogliču. Sprašujemo se, kakšna bo (lahko) taktika, kdo bo kapetan ekipe, sprašujemo se, in to zasluženo, ali je res čas za Slovenca v mavrični majici? Sprašujemo se tudi, ali bo vse drugo kot kolajna poraz pravzaprav. In to nenavaden poraz, ampak kapitalen.

Starejši strokovnjaki, bivši selektorji, niso prav nič zavidni Štanglju, da je trenutno prav on tisti, ki bo moral krmariti, ne barko, ampak jahto proti mavrici. Seveda nam ne bo izdal taktike do potankosti, zato smo spraševali staroste v tem športu, da bi nam povedali, kako bi oni naredili, če bi bili v Štangljevi koži. Nismo dobili sogovornika, ki bi odgovoril na to vprašanje, češ, da je to zelo občutljiva tema v primeru, da se ne zgodi medalja, pardon mavrična majica.

Nihče noče pametovati in izpasti pametnejši od fantov na terenu. Vsi pa so bili enotnega mnenja, da je pred Gorazdom Štangljem dirka vseh dirk, dirka, ki lahko služi tudi kot njegova odskočna deska na selektorski položaj ali kot nagrada za zgodnje življenjsko delo v kolesarstvu. Vendar, toliko odličnih kolesarjev pod eno zastavo prinese marsikaj, med drugim tudi ego. Se bodo prilagodili istemu cilju? Bodo dirkali s figami v žepu?



Na olimpijskih igrah v Tokiu smo videli pogumno vožnjo predvsem Jana Tratnika, ki je dokazal, da se zna prilagoditi taktiki. Jan Polanc je imel obilo smole, a je bil tudi predan Pogačarju in Rogliču. Na svetovnem prvenstvu jih bo osem v ekipi, enkrat več kot v Tokiu, in zato bo taktika spet čisto drugačna. Kakšna? Z zanimanjem bomo spremljali dirko v nedeljo, tudi v živo na naši spletni strani.