Za Primoža Rogliča se bo jutri na dirki po Lombardiji končala sanjska sezona, v kateri je slavil že 13 zmag, za Simona Špilaka pa se je že končala bogata kolesarska kariera, med katero je Slovenijo vpisal na seznam zmagovalk najbolj prestižnih enotedenskih dirk. Prekmurčeve dosežke je prvi presegel prav »Rogla«.

»Takšne odločitve so vedno izredno težke. Veliko je dejavnikov na obeh straneh in ko tehtaš, zakaj odnehati ali nadaljevati, nemalokrat prideš do spoznanja, da je teža na obeh straneh enaka. Tako da sem se odločil intuitivno, iz trebuha, kot pravijo. Seveda bi še lahko nekaj let nadaljeval, ampak mislim, da je pravi čas. Na koncu sem zelo zadovoljen s svojo kariero in rezultati. In tako sem tudi vedno hotel končati. Zadovoljen,« je za Delo povedal Špilak, o katerem so se širile govorice, da je sklenil triletno pogodbo z Bahrainom Merido.



»Predvsem v prvi polovici leta so še bili pogovori, kako in kam. Vedno sem omenjal, da tudi premišljujem o koncu kariere. Tako da, ko sem sprejel odločitev, sem hitro obvestil vse akterje in tu so se stvari zaključile,« je nadaljeval Prekmurec, ki mu je letos potekla pogodba z ekipo Katjuša. Ta je letos tudi končala svojo zgodbo. Zasedbo, ki je imela švicarsko licenco, najmočneje pa jo je podpiral ruski kapital, so razpustili, njeno licenco v svetovni seriji pa je prevzela ekipa Israel Cycling Academy.



Špilak je sicer skupaj slavil 12 zmag, najbolj odmevne so bile tiste, ki si jih je prikolesaril v Švici. Začenši z dirko po Romandiji (Roglič je bil na njej najboljši tako lani kot letos) leta 2010, ki jo je sicer končal na 2. mestu, a je lovoriko dobil za zeleno mizo, po diskvalifikaciji v dopinško afero Puerto vpletenega Španca Alejandra Valverdeja. V Romandiji je bil še trikrat drugi.

Nesporni pa sta obe njegovi zmagi na dirki po Švici (2015 in 2017), ki ob kriteriju Dauphine (leta 2010 je na njem zmago slavil Jani Brajkovič) velja za najmočnejšo in najbolj prestižno enotedensko dirko na tekmovalnem koledarju, med etapnimi dirkami v kolesarskem svetu več šteje le še velika trojica Tour, Giro in Vuelta.


 

V mrazu zmagoval, v vročini trpel

Kolesar iz Tropovcev je bil znan predvsem po tem, da se je v mrazu počutil kot riba v vodi, dirkanje v visokih temperaturah pa mu je povzročalo velike težave. Zato se je vedno osredotočil na spomladanski del sezone, kar je razvidno iz seznama njegovih zmag, 11 jih je slavil med marcem in junijem, le eno avgusta in to na arktični dirki po Norveški leta 2014.

Čeprav je v karieri nastopil le na petih tritedenskih dirkah, dvakrat na Giru in trikrat na Touru, ki ga je končal le enkrat na 106. mestu, so bili njegovi spomladanski podvigi dovolj prepričljivi in dragoceni, da pri Katjuši niso pomišljali, ali bi z njim podaljšali pogodbo, s katero je zaslužil okoli milijon evrov na sezono.



Špilak je bil tudi eden od najboljših slovenskih kolesarjev za enodnevne dirke, njegovo 9. mesto na dirki po Flandriji leta 2008 je še vedno eden naših največjih uspehov na največjih klasičnih dirkah. Zaradi tempiranja forme na pomlad je na septembrskih svetovnih prvenstvih dosegel manj, kot so si želeli selektorji, s katerimi je sodeloval v zadnjih 15 letih, čeprav so upali, da bo ponovil 3. mesto z mladinskega SP leta 2004 v Veroni.
 

Hauptman ga bo pogrešal na OI

Sedanji selektor Andrej Hauptman je tudi upal, da bo lahko na Špilaka, ki se je lani na SP v Innsbrucku izkazal kot Rogličev pomočnik, računal tudi prihodnje leto, saj so na sporedu zelo zahtevne olimpijske igre in svetovno prvenstvo na cestah njemu tako dobro znane Romandije.



»Na olimpijskih igrah bi nam prišel prav, vendar se bomo morali znajti brez njega. Spoštujem njegovo odločitev, je eden od slovenskih kolesarjev, ki so začeli zmagovati velike stvari, prestavljal je mejnike, tudi on ima zasluge za to, da je naše kolesarstvo, kjer je, in da imamo najboljšega na svetu. Verjamem, da bi bil še sposoben dosegati vrhunske rezultate, vendar on najbolje ve, koliko bi za to potreboval treninga in odrekanja. Zahvaljujem se mu za sodelovanje in mu želim vse najboljše v prihodnosti,« je Hauptman pospremil Špilaka iz poklicne karavane, v kateri je branil barve Krke (2005–2007), Lampreja (2008–2011) in Katjuše (2012–2019).

Pa bo Špilak ostal povezan s kolesarstvom? »Seveda, že iz strasti do tega športa. Ko toliko časa intenzivno preživiš na kolesu, kolesarstvo postane še večji del tebe in ne moreš kar tako odnehati. Ne samo iz telesnega in športnega vidika, ampak predvsem tudi iz užitka biti na kolesu in ga poganjati skozi vse te prečudovite pokrajine. Tu so še tudi vsa prijateljstva, ki so nastala skozi čas in pomenijo veliko. Sicer pa za enkrat ne vidim, da bi opravljal kakšno funkcijo v kolesarskem svetu. Zdaj sledi čas zase, čas počitka in neobremenjenosti s profesionalnim vsakdanom. Iz tega potem izhaja pogled na drugačno, novo prihodnost,« si življenja po tekmovalni karieri še ni začrtal Špilak, ki je veljal za v stikih z mediji enega od najbolj tihih članov profesionalne karavane, v kateri so ga navduševali tudi dosežki rojakov: »Uspehi slovenskega kolesarstva so v zadnjem desetletju dosegli neverjetno raven. Če pogledamo samo letos, je res izjemno, kaj so dosegli Primož Roglič, Tadej Pogačar in vsi drugi. Kot kolesar dobro vem, kaj je potrebno in kako težko je zmagati oziroma dosegati dobro rezultate. Kako pomembna je telesna in še posebej psihična pripravljenost. Tako da, čestitke vsem! In upam, da se bo dobro delo slovenskega kolesarstva nadaljevalo ter stopnjevalo tako pri kolesarjih kot prireditvah in priljubljenosti tega športa.«