Po velemojstrski predstavi koraka proti stopničkam v Parizu

Le 65 kilometrov peklenskega boja v Pirenejih na prestižni kolesarski dirki Tour de France ni razočaralo, za ognjemet na zadnjem vzponu je poskrbel tudi Primož Roglič, ki je z napadi »lomil« tekmece drugega za drugim in se približal stopničkam v Parizu. Etapa je pripadla Nairu Quintani, Thomas pa koraka skupni zmagi naproti.

Če so do 17. etape nekateri še očitali Rogliču, da je premalo agresiven, jim je Zasavec na najtežjem vzponu letošnjega Toura odgovoril na najboljši način. Začetek etape s startnih mest po vzoru motociklističnih dirk pričakovano ni spremenil ničesar, tekmovalci so se postavili na svoja mesta v glavnini in do zadnjega vzpona so favoriti za skupni seštevek mirovali, odvijal se je le boj ubežnikov v ospredju.

Razlog za previdnost je tičal v dobrih 16 kilometrov dolgem vzponu na 2215 metrov visoki Col de Portet, kjer je bila tudi letošnja točka Henrija Desgrangesa, ki označuje najvišjo točko letošnjega Toura. Tempo je bil silovit od vznožja, za kar je poskrbel Quintana in se odpeljal v ospredje. Svojo priložnost je videl tudi Roglič, ki je napadel že 15 kilometrov pred ciljem, a je bil Chris Froome takoj na njegovem kolesu.

»Poizkusil sem že na vznožju. Če si v ozadju kot Quintana, potem te spustijo v pobeg, mene pa so takoj nadzorovali. Potrebno je bilo počakati do zaključka, razmišljal sem le o sebi in poizkušal prihraniti nekaj moči še za zadnje dni, saj moram razmišljati tudi o visokem mestu v skupnem seštevku,« je Roglič razložil, zakaj je prvi napad že po dobrem kilometru splaval po vodi.
 

Thomas »pretegnil« noge

V ospredju se je Quintana dobro minuto pred skupino okrog rumene majice Gerainta Thomasa vozil etapni zmagi naproti, Froome je bil v ozadju v vse večjih težavah in ni mogel slediti niti ritmu svojega pomočnika Egana Bernala. Ob vsakem pospeševanju in spremembi ritma je malo zaostal, a se z zadnjimi močmi vsakič nekako vrnil v igro. Dokončno je odpadel tri kilometre pred ciljem, še pred njim pa je v težave zašel Romain Bardet in klavrno končal naskok na tretji zmagovalni oder na Touru.

V zaključku je sledil še napad Toma Dumoulina, a je bil Roglič pazljiv in mu hitro vrnil s protiudarcem. Za trenutek je izgledalo, da se bo slovenski kapetan nizozemskega Lotta odpeljal Dumoulinu, a je svetovni prvak v vožnji na čas v svojem slogu, s silovitim, a enakomernim tempom vendarle ujel priključek in ciljno črto prečkal ob boku Rogliča. Oba sta v zadnjih metrih lahko le pomahala v pozdrav Thomasu, ki je »pretegnil« noge pred ciljem in dokazal, da je zagotovo najmočnejši kolesar na letošnji dirki.



»Poizkušal sem narediti vse, da pridem do prednosti, zato sem lahko zelo zadovoljen s prikazanim, dal sem svojih 110 odstotkov. Težko je napadati na takšnih vzponih, Sky ima zelo močne tekmovalce in ogromno njih, zato nam ostalim ne preostane drugega, kot da poizkušamo, ko v ospredju ostanejo le še najboljši. Tempo je bil močan od štarta, na zadnjem vzponu pa je letelo od vznožja,« je najprej po etapi strnil misli Primož Roglič.
 

Zdaj ima mnogo več moči kot v Alpah

Kljub drugačnim napovedim smo torej šele v zadnjih kilometrih spremljali napet boj za mesta v skupnem seštevku, a proti tako dobro delujočemu stroju Skya prej preprosto ne gre. Zelo spodbudno je dejstvo, da sta bila vsaj na videz tako Dumoulin kot Froome na robu z močmi, Roglič pa je kljub napadom deloval, kot da je kakšen naboj še prihranil za naslednje etape: »Končal sem etapo z močno akcijo, po pravici povedano sem imel mnogo več moči kot v Alpah, imel sem tudi malo sreče. To je šele moj drugi Tour, moram ostati osredotočen, seveda vsak stremi višje in višje, želim kar najhitreje priti do Pariza, potem pa bomo videli, kaj to pomeni.«



V skupnem seštevku Roglič zaenkrat ostaja četrti, a je več kot prepolovil razliko do zdaj tretjega Frooma, ki ima zdaj le še 16 sekund prednosti. Zmagovalni oder v Parizu se tako zdi iz dneva v dan bolj verjeten, na njem pa skoraj zagotovo ne bo Quintane, ki je z etapno zmago na strehi Toura popravil slab vtis z letošnje dirke.

Danes bodo še enkrat svojo priložnost dočakali šprinterji, v petek pa sledi zadnji obračun v gorah z bržkone najtežjo etapo letošnje dirke in kar šestimi klasificiranimi vzponi, kjer se bo obračun nadaljeval. Z velikim navdušenjem tako lahko pričakujemo razplet dirke po Franciji, ki bo za slovensko kolesarstvo nedvomno zgodovinska.