Neustavljivemu Pogačarju še Amstel Gold Race

Pomlad 2023 je sanjska za slovenskega kolesarskega zvezdnika Tadeja Pogačarja. Po dirki po Flandriji je v velikem slogu osvojil še eno klasično dirko, Amstel Gold Race. Kapetan ekipe UAE je bil na 253,6 km dolgi trasi, na kateri si je prikolesaril letošnjo že 11. zmago, razred zase.

Kaj lahko zaustavi Pogačarja, so se njegovi tekmeci spraševali na štartu v Maastrichtu. Na cilju v Valkenburgu je bilo jasno, da mu zmage ne morejo preprečiti niti težave s kolesom.

Te so ga, potem ko je 90 km pred ciljem poskrbel za prvo selekcijo v karavani – že tukaj je zunaj boja za vrh ostal drugi slovenski adut Matej Mohorič (Bahrain Victorious) –, začele pestiti okoli 70 km pred koncem. Vendar je zaradi majhnih razlik med skupinami in ozkih nizozemskih podeželskih cest spremljevalni avtomobil ekipe UAE do njega prispel šele 38 km pred ciljem.

Menjava kolesa pred klancem

Menjavo kolesa je Pogačar opravil taktično, tik pred začetkom vzpona, tako da je brez težav nadoknadil izgubljeni čas in se ponovno pridružil vodilni skupini. V njej pa ni dolgo čakal, kmalu je spet napadel in za seboj povlekel le na papirju najnevarnejšega tekmeca Toma Pidcocka (Ineos) in presenetljivo tudi Bena Healyja (Education First). Britanec in Irec pa sta bila njegova sopotnika le kratek čas, odločilni je bil Pogačarjev napad 28,5 km pred ciljem.

Najprej je popustil Healy, nekaj metrov za njim še Pidcock. Pogačar, ki se za razliko od dirke po Flandriji tokrat ni udaril z Mathiuejem van der Poelom (Alpecin Deceuninck) in Woutom van Aertom (Jumbo Visma), je do cilja spet odpeljal svojevrstno vožnjo na kronometer, ki mu je v le 17 letošnjih štartih prinesla že 11. zmago. To je statistika, ki se je gotovo ne bi sramoval niti sloviti »kanibal« Eddy Merckx, ki velja za najboljšega kolesarja v zgodovini.

»Neverjetno je bilo, nisem pričakoval, da bomo šli tako hitro v pobeg, za nameček sem dolge kilometre vozil z napol prazno gumo. Nisem mislil, da bom sam prišel do cilja. Vendar sem vse iztisnil iz sebe. Frustrirajoče je bilo, ker tako dolgo nisem dobil novega kolesa. Na srečo sem ga dobil pred odločilnim klanci, šlo je na tesno,« je Pogačar orisal pot do 57. zmage v karieri.

V svojo bogato zbirko je dodal še eno lovoriko, ki je pred njim ni osvojil še nobeden slovenski kolesar. Po tej predstavi je 24-letni Pogi kajpak tudi favorit za sredino Valonsko puščico in četrti spomenik sezone, Liege–Bastogne–Liege, ki je na sporedu v nedeljo. Na njem ima Slovenija že dve zmagi Pogačarjevo predlani in Primoža Rogliča (Jumbo Visma) leta 2020.