Gap – Pred začetkom dirke so strokovnjaki največ možnosti za uspešen pobeg pripisovali kolesarjem prav v 17. etapi in tokrat se niso ušteli. V veliki ubežni skupini je imel največ moči Italijan
Matteo Trentin, ki je slavil svojo prvo zmago na Touru po letu 2015, v karavani pa tekmeci niso napadali rumene majice
Juliana Alaphilippa, ki je čez ciljno črto prišel kar 20 minut za evropskim prvakom.
V torek je karavano zajela huda vročina, ki se je nadaljevala tudi v 17. etapi, ekipe so zato v povprečju med etapo razdelile kar 130 bidonov z vodo, kolesarji so se hladili s pomočjo nogavic z ledom, ki so jih namestili pod dres, a je v več kot 40 stopinjah Celzija tudi to bolj malo pomagalo. Najbolj nezadovoljen je bil
Peter Sagan: »Če bodo temperature tudi v alpskih etapah tako visoke, potem bomo zelo težko prišli do cilja, nevarno bo, zato upam, da bodo predstavniki kolesarjev nekaj ukrenili in zavarovali zdravje tekmovalcev. Nenazadnje jih zato tudi plačujemo.« Pravila sicer organizatorjem dovoljujejo, da v ekstremnih vremenskih razmerah etape skrajšajo ali celo odpovejo, a je pred odločilnimi preizkušnjami v gorah težko pričakovati, da bi se odločili za tak ukrep.
Julian Alaphilippe je še 13. dan preživel v rumeni majici. FOTO: AFP
Prva ura današnje etape ni bila peklenska le zaradi vročine, trasa je bila kot naročena za ubežnike, zato je bil boj za mesta v ospredju zelo hud, povprečna hitrost v prvi uri pa višja od 50 kilometrov na uro. Na koncu je uspelo zbežati skupini 33 kolesarjev, v katerih pa ni bilo obeh slovenskih predstavnikov in na papirju najboljša priložnost za
Mateja Mohoriča, da se vmeša v boj za etapno zmago, je splavala po vodi.
14
kategoriziranih vzponov kolesarje še čaka do konca dirke po Franciji.
Nevihte naj bi shladile ozračje
Sredi etape je ozračje v Provansi vsaj nekoliko shladil krajši naliv, ubežniki so imeli več kot 10 minut naskoka, v pelotonu na čelu s kolesarji Deceunincka in Alaphilippom v rumeni majici pa je vladalo zelo sproščeno vzdušje, najbrž zadnje pred nedeljsko parado šampionov na Elizejskih poljanah.
Hud udarec za Jumbo in IneosPred zadnjim vzponom je bilo tudi v glavnini kar nekaj nervoze, na čelu so bili kolesarji Jumbo Visme, člani Ineosa pa so se želeli prebiti v ospredje. Tako je na desni strani najprej Tony Martin zaprl Luka Rowa, ki je skorajda padel, nato se je spor med njima nadaljeval in kasneje je izgledalo, kot da Rowe želi udariti Nemca.
Britanec je v cilju zanikal, da bi bilo kaj resnega: "Vsi smo bili nervozni, takšne stvari se dogajajo vsak dan. Med nama ni nobenih zamer, skupaj sva prišla čez ciljno črto in se tudi rokovala, vse je pozabljeno." Drugačnega mnenja pa so bili pri Mednarodni kolesarski zvezi (UCI), ki je po ogledu posnetkov ocenila, da si oba kolesarja zaslužita izključitev in ju poslala domov. Ineos in Jumbo sta ostala brez dragocenih pomočnikov, v videu v spodnjem tvitu pa lahko pogledate posnetek omenjenega incidenta.
Na zadnjem vzponu, od vrha do cilja je kolesarje ločilo le še slabih 10 kilometrov spusta, so se začeli napadi v vodilni skupini, najmočneje pa je deloval evropski prvak Trentin. Italijan, sicer dober prijatelj in klubski kolega
Luke Mezgeca v Mitchelton Scottu, je pokrival vse napade, pred najbolj strmim delom vzpona pa je imel zasledovalcev dovolj in sam se je odpeljal proti vrhu. Za njim je šel v lov
Kasper Asgreen, a tudi danska lokomotiva ni uspela nadoknaditi razlike do Trentina, ki si je tako v Gapu privozil svojo tretjo etapno zmago na Touru v karieri in tretjo letos za Mitchelton.
Jutri se boj za skupno zmago znova začenja zares, pred kolesarji so tri zelo zahtevne etape v gorah. Po vzponu prve kategorije na Col de Vars pride ta na vrsto dva izmed najbolj slovitih vrhov v Alpah, najprej Col d'Izoard, pred spustom do cilja pa še veliki Galibier, ki bo s kar 23 kilometri vzpona ena največjih preizkušenj letošnje dirke. Od vrha do ciljne črte v Valloiru je še slabih 20 kilometrov, zato bi znal razplet krojiti tudi spust, sploh če bodo trenutne vremenske napovedi zdržale. V Alpe namreč prihajajo deževni oblaki, cel konec tedna naj bi Tour spremljale nevihte in nizke temperature, v soboto naj bi bile na cilju komaj nekaj stopinj nad lediščem.
Za zaključek 33 kilometrov vzpona
V petkovi etapi se bo cesta v prvih 90 kilometrih neprestano vzpenjala in vrh dosegla vzponu ekstra kategorije na prelazu Iseran, ki bo z 2751 metri tudi najvišja točka letošnje dirke po Franciji, po še enem dolgem spustu pa sledi še 7,4 kilometra dolg vzpon s 7-odstotnim povprečnim naklonom do cilja v Tignesu. Noge favoritov bodo po dveh napornih dneh zelo težke, zato bi bile razlike že lahko velike, zadnja priložnost za napad na rumeno majico in oder za zmagovalce v Parizu pa bo v soboto na 33 kilometrov dolgem ciljnem vzponu do smučarskega središča Val Thorens. Nakloni na alpskih vzponih niso tako peklenski kot v Pirenejih ali v Centralnem masivu, a če na več kot uro dolgem vzponu padeš v krizo, je lahko sanj o visoki uvrstitvi v trenutku konec. Tour se bo končal s tradicionalnim šprintom na Elizejskih poljanah.
Komentarji