Če letos ne bo Toura, kolesarstvo ne bo preživelo. To je mantra, ki se je utrdila v mesecu, odkar je svet v primežu novega koronavirusa. Držalo se je je tudi vodstvo Svetovne kolesarske zveze (UCI), ki je pri reševanju preostanka sezone prirediteljem »francoske pentlje« dalo bianco menico, na želje drugih pa se požvižgalo. Slovenci smo, čeprav imamo ta čas številko ena na lestvici UCI Primoža Rogliča in enega najbolj nadarjenih kolesarjev na svetu Tadeja Pogačarja, v tej zgodbi le opazovalci.

Tour de France se bo namesto 27. junija v Nici začel 29. avgusta, parada šampionov na Elizejskih poljanah bo 20. septembra. Še isti dan se bo začelo svetovno prvenstvo v Švici. To sta bila minuli teden poglavitna poudarka sporočila UCI, ki je sledilo sestankovanju na daljavo s prireditelji dirk, sindikatom poklicnih kolesarjev, vodstvom največjih ekip … Sodeč po odzivih za to odločitev ni bilo konsenza, Tour in SP sta edini trdni postavki v novem koledarju, v katerem naj bi v štirih mesecih rešili, kar se da v sezoni, ki bi v običajnih razmerah trajala 10 mesecev. Vsi drugi se morajo prilagoditi največjemu spektaklu, ki po trženjskih analizah poskrbi za več kot 60 odstotkov vidnosti kolesarskih ekip in njihovih pokroviteljev.



Čeprav vsi priznavajo, da je Tour največji, gre marsikomu v nos, da odločitev o novem mednarodnem koledarju ni bila mednarodna. Francozi so poskrbeli zase. O nedotakljivosti Toura se je Christian Prudhomme, direktor agencije ASO, ki prireja boj za čislano rumeno majico in še kopico drugih dirk, dogovoril z rojakom Davidom Lappartientom, predsednikom UCI, ki je poskrbel, da je nedotaknjeno in v prvotnem terminu ostalo njegovo največje tekmovanje, SP v cestnem kolesarstvu.



»Nedotaknjena« Tour in SP sta v precep postavila preostali tritedenski dirki, za kateri na koledarju v prvotni obliki malodane ni več prostora. Zato UCI, ki naj bi celoten koledar preostanka sezone objavila 15. maja, pritiska, da bi obe dirki skrajšali na največ 18 dni, z le enim dnevom premora. »To je norost. Če bodo Tour skrajšali za en teden, smo tudi mi pripravljeni na takšno žrtev, drugače pa se o tem ne bomo niti pogovarjali,« je dejal direktor dirke po Italiji Mauro Vegni. Španski prireditelji so se pripravljeni prilagoditi, so v francoski lasti, Vuelto ima pod svojim okriljem ASO …
 

Tour ni kolesarstvo

»Potencialnih koledarjev je bilo več, ta se zdi najbolj realen in ima največ možnosti, da ga udejanjijo. Vseeno se mi zdi, da je prezgodaj govoriti o tem, kaj bo. Pozitivno je, da se nekaj dogaja, ker lahko tako kolesarstvo nasploh sponzorje prepriča, da ne bodo odšli. Če bi bila sezona zgoščena na štiri mesece, bi bila to solidna alternativa. Spet pa bodo nastradale majhne ekipe in dirke,« je odločitev UCI komentiral Gorazd Štangelj, športni direktor pri ekipi Bahrain McLaren, pri kateri so pred časom naznanili odlog izplačila dela plač, zaradi katerega so bile plače kolesarjev in osebja v zadnjih mesecih za 70-odstotkov nižje.



»Osemdeset odstotkov ekipe je v čakanju, na minimalnih obratih. Letos bi lahko izplačali vse plače, vprašanje pa je, kako bi bilo potem prihodnje leto,« je Štangelj dejal o ukrepu, ki ta čas velja za marec, april in maj, ne ve pa še, ali ga bodo podaljšali. Odtegnjeni del plač naj bi kolesarji in osebje sicer v celoti prejeli do konca leta.

Kako gleda na francosko pozicijo moči? »Tour je medijsko največja kolesarska prireditev, ki je tudi v teh razmerah želela obdržati svoj položaj. Z izjavami, da brez Toura ne bo preživetja, v javnosti vržeš rokavico, to je prvi rekel direktor belgijske ekipe Deceuninck Quick Step Patrick Lefevere. Bila je všečna, vsi so jo povzemali ter sklepali, da bo Tour rešil sezono in kolesarstvo. Sezone ne bo povsem rešil, v kolesarstvu bo pomagal preživeti le največjim ekipam. Tour bo marsikomu skočil v zelje. Naj bo tako, Toura se vsi veselimo, je pa slabo za kolesarstvo, da se govori, da brez Toura ni kolesarstva. Bolj realno je, da brez kolesarjev ni Toura,« je povedal Štangelj.



V njegovi ekipi je pet slovenskih kolesarjev, Matej Mohorič, Jan Tratnik, Grega Bole, Luka Pibernik in Domen Novak. Večini med njimi letos poteče pogodba, priložnosti, da bi se izkazali na dirkah, pa (še) nimajo. »Zaradi tega ne bo nihče izgubil službe. Naši fantje so dirkali lani in pokazali, koliko so vredni. Nekateri so dirkali spomladi, kot kaže, bodo tudi jeseni. Tisti, ki so korektni, kakovostni in delajo 100-odstotno za ekipo, ko jih ta potrebuje, ne bodo imel težav. Naša slovenska sestava bo bržkone ostala enaka. To je treba prebroditi, potem se lahko pogovarjamo o prihodnosti. Kolesarstvo ne bo umrlo, bo pa plačalo določen davek. Vendar to velja za ves šport, mislim, da bo to ena od najbolj prizadetih gospodarskih vej. Tu bodo največja varčevanja, vsi, ki so investirali v marketing, bodo zmanjšali vložek, dokler se sami poslovno ne poberejo,« je še dejal Štangelj.
 

Čim manj pritiska na kolesarje

»Najbolj pomembno je, da se začne dirkati in da bomo imeli še kaj od letošnje sezone,« pa je pogovor za Delo začel slovenski selektor Andrej Hauptman, ki je v svetovno serijo vpet kot športni direktor ekipe UAE, katere barve branita tudi Tadej Pogačar in Jan Polanc.

»Pri UAE niso najavili posebnih ukrepov, vseskozi smo v stikih s kolesarji. Trudimo se, da bi bil pritisk na kolesarje čim manjši. O tem, kaj bo v prihodnosti s kolesarstvom, ta čas ne razmišljam, gledam pozitivno. Čakam, da bo ta kriza mimo, da bomo vsi zdravi. Nato bomo reševali naš poklic. Zelo pomembno je, da bi bila na sporedu Tour in svetovno prvenstvo. Če tega ne bo, ne bo konec kolesarstva. Vprašanje je, v kakšni obliki bo preživelo. Šport na splošno bo obstal, vendar ne brez sprememb,« je dejal Hauptman, ki noče razmišljati o tem, da letos ne bi bilo več dirk.



»Ne vem, zakaj bi se pripravljali na najbolj črni scenarij. Če bo res tako črn, bomo tako ali tako vsi ostali doma. Raje razmišljam o težavah, kako bomo razporedili moči kolesarjev ob tako natrpanem koledarju, ki se obeta jeseni. Ter tudi, kako bomo dobili vse najboljše kolesarje za reprezentančna tekmovanja. Evropsko prvenstvo naj bi bilo na sporedu en teden po SP. Z ničle se bomo morali začeti pogovarjati, za EP je bilo že doslej težko dobiti najboljšo zasedbo, zdaj bo najbrž še težje, ker nam bodo ekipe še težje odstopile kolesarje. Vendar se veselim teh težav, samo da bomo dirkali,« je dodal »Hempi«.



Za konec je izpostavil najbolj socialno ranljive skupine v kolesarstvu: »Največja težava je za spremljevalno osebje v ekipah, za profesionalce, ki jim letos potečejo pogodbe, ter za mlade kolesarje, za katere je to zadnje leto v kategoriji do 23 let in iščejo preskok med profesionalce. Vseeno sem optimist, septembra, oktobra in novembra bi morali ti fantje dobiti dovolj priložnosti, da se izkažejo.«