Zmaga nad Trstenjakovo je bila sladka češnjica na vrhu torte

Trojane – Andreja Leški bo ob odsotnosti olimpijske prvakinje Tine Trstenjak na bližnjih evropskih igrah v Minsku (med 21. in 30. junijem) bržkone udarni slovenski adut v judu. V letošnji sezoni si je 22-letna Koprčanka na tekmovanjih za svetovni pokal izbojevala že tri kolajne. Na februarskih turnirjih za grand slam v Parizu in Düsseldorfu se je judoistka Bežigrada izkazala s tretjima mestoma, na veliki nagradi v Marakešu pa se je za dan žena obdarila še z zlato lovoriko. Na zmagovalno stopnico se je nato 22-letna Koprčanka zavihtela tudi na državnem prvenstvu v Lendavi, kjer je v finalu slovenske paradne kategorije do 63 kilogramov po hudem boju ugnala Trstenjakovo.
 

Kako ste zadovoljni z dosedanjo sezono?

»No, kolikor toliko. Nikakor ne morem reči, da je bila doslej popolna, saj od sebe vedno veliko pričakujem. Zadovoljna sem s kolajnami, ki sem jih osvojila, po krajšem tekmovalnem premoru pa se mi nato pred mesecem dni na tekmovanju za grand slam v Bakuju ni izšlo po načrtih in željah.«
 

Kakšno oceno bi si potemtakem dali?

»Recimo, da bi si dala sedmico. No, zaradi naslova državne prvakinje, ki je bila sladka češnjica na vrhu torte, bi oceno povišala na osem. Ko se zdaj ozrem nazaj, sem lahko kar ponosna na osvojeno.«

Ali ste se presenetili?

»Ne bi rekla. Potihem sem računala na zmago nad Tino, dobro sem se pripravila nanjo. Če sem iskrena, sem že nekaj časa čakala na ta dan, saj globoko v sebi vem, česa sem sposobna. Moram pa reči, da sem imela v tednu pred državnim prvenstvom določene težave s poškodbo stegenske mišice in z zbijanjem kilogramov, povrhu vsega me je ravno takrat obiskala tudi dopinška kontrola. Še zdaj se čudim, kako se je lahko toliko slabih stvari zgodilo naenkrat.«

Na svetovni lestvici ste ta čas kot šesti tri mesta za Trstenjakovo, v kvalifikacijah za olimpijske igre v Tokiu 2020 pa držite sedmo mesto, medtem ko je Tina četrta. V japonsko prestolnico bo prihodnje leto odpotovala tista, ki bo imela po koncu kvalifikacij več točk. Kako gledate na vajino bitko za olimpijsko vozovnico?

»Ne jemljem je osebno. Ker sem na lestvici tako zelo blizu Tini, verjetno povsem do zadnjega ne bo jasno, katera od naju bo šla v Tokio. Zdrava konkurenca je sicer vselej dobrodošla, saj druga drugo (posredno) ženeva k boljšim dosežkom. Je pa res neverjetno, da sva dve Slovenki uvrščeni tako visoko. Ker Trstenjakove ne bo na evropskih igrah v Minsku, ki v judu štejejo za evropsko prvenstvo, imam priložnost, da se ji še bolj približam ali jo celo prehitim.«

S čim bi bili zadovoljni v Minsku?

»Zadovoljna bi bila, če bi osvojila kolajno, nezadovoljna pa, če bi izpadla pred četrtfinalom.«

Znano je, da imate veliko konjičkov. Kaj najraje počnete v prostem času?

»Odkar pomnim, imam rada motorje. Lani sem naredila izpit za motor in si kupila suzukija SV650S. V takšnem vremenu, kot ga imamo zadnje dni, res uživam v vožnji z njim. To je moja velika strast. Seveda spremljam tudi dirke v razredu motoGP, čeprav nisem posebno zagrizena navijačica, mi pa srce – jasno – vseeno najbolj bije za Valentina Rossija. Rada imam tudi glasbo, v Kopru sem končala glasbeno šolo, igrala sem flavto, potem sem se sama naučila igrati še kitaro in harmoniko. Kadar imam kakšen slab dan, se pogosto zatečem h kateremu od glasbil. V tem izjemno uživam, igram pa le zase in za svoje najbližje. Kot ponosna Primorka pa se seveda rada – ko imam čas – odpravim tudi na ribolov.«