Z rezultatom se ni obremenjevala, pa je prišel sam od sebe

Celjska šampionka Tina Trstenjak že vrsto let ruši tekmice na blazinah in premika mejnike slovenskega juda. Na evropskem prvenstvu v Lizboni je v soboto strla odpor Madžarke Brigitte Varga (z iponom), Poljakinje Agate Ozdoba-Blach (z iponom), Nizozemke Sanne Vermeer (z iponom) in v zaključnem obračunu še Rusinje Darje Davidove (z vazarijem) ter se v blestečem slogu ovenčala z zlato lovoriko v kategoriji do 63 kilogramov. Da je bilo veselje v našem taboru predvčerajšnjim še večje, je poskrbela Andreja Leški, ki je kot tretjeuvrščena na zmagovalnem odru delala družbo zlati Tini.

»Tokrat sem se počutila res močno – tako telesno kot psihično. Že od uvodnega dvoboja, ki mi običajno povzroča določene preglavice, sem se borila dobro in potem se je le še stopnjevalo vse do finala,« je začela svojo pot na vrh opisovati judoistka kluba Z'dežele Sankaku in priznala, da jo je Davidova, s katero se sicer dobro poznata, presenetila z močjo. Zmagovito prednost si je zagotovila z metom, ki ji ga je prek Petre Nareks (38-letna Žalčanka je vodila Tino z roba tatamija) predlagal celjski strokovnjak Marjan Fabjan.



Po finalni zmagi je Trstenjakova zadovoljno pokazala dvignjena palca, po slovesni razglasitvi, med katero so ji portugalski prireditelji zaigrali Zdravljico, pa ponosno tri prste – za že tretji naslov evropske prvakinje po Kazanu 2016 in Varšavi 2017. Toliko jih ni osvojil še noben slovenski judoist, z dvema se lahko pohvali Lucija Polavder (Dunaj 2010 in Budimpešta 2013), ki se je sicer na tem tekmovanju kar osemkrat zavihtela na zmagovalni oder. Trstenjakova je zdaj že pri sedmih žlahtnih kovinah na prvenstvih stare celine.

»Da sem že tretjič zmagala na evropskem prvenstvu, je super. Tako sem dosegla nov mejnik v slovenskem judu, pa sem v Lizbono odpotovala predvsem zato, da bi ostala v tekmovalnem ritmu. Z rezultatom se nisem obremenjevala, pa je prišel sam od sebe,« je bila dobro razpoložena 30-letna Celjanka, katere glavni letošnji cilj ostajajo poletne olimpijske igre v Tokiu.
 

Bilo bi fenomenalno, če bi se s Tino srečala v finalu

Ni veliko manjkalo, pa bi v naši paradni polsrednji kategoriji videli zgodovinski slovenski zaključni dvoboj na prvenstvih stare celine. Leškijeva, ki je bila kot druga nosilka – kakor prvopostavljena Trstenjakova – v uvodnem krogu prosta, se je po zmagah nad Srbkinjo Anjo Obradović (z vazarijem) in Italijanko Mario Centracchio (z iponom) prebila v polfinale, v katerem pa je morala priznati premoč Davidovi (z vazarijem).

»Naredila sem napako, ki me je stala nastopa v zaključnem dvoboju. Škoda, saj bi se lahko s Tino srečali v finalu, kar bi bilo res fenomenalno. Tako bi po grand slamu v Tel Avivu spisali še eno zgodovinsko poglavje,« je obžalovala 24-letna Koprčanka, ki je v dvoboju za tretje mesto z atraktivnim metom vrgla na hrbet Agato Ozdoba-Blach. »Za evropsko prvenstvo v Lizboni sem se načrtno pripravljala, to je bil moj vrhunec letošnje sezone. Izboljšala sem svoj najboljši dosežek na tem tekmovanju in končno posegla po kolajni, ki sem si jo tako zelo želela,« je bila na koncu do ušes nasmejana tudi judoistka Bežigrada.



Od slovenskih reprezentantov so se do uvrstitev v Lizboni dokopali tudi petouvrščena Maruša Štangar (do 48 kg), sedmouvrščena Anka Pogačnik (do 70 kg) ter Narsej Lackovič (do 90 kg) in Enej Marinič (nad 100 kg), ki sta pristala na devetih mestih. Naše zastopstvo se tako iz Lizbone vrača s tremi kolajnami (z njimi je bila osma najuspešnejša država na EP): ob zlati Trstenjakovi in bronasti Leškijevi je že v petek navdušila novopečena evropska podprvakinja Kaja Kajzer (do 57 kg), katere poškodba gležnja, ki jo je staknila pri finalnem porazu, na srečo le ni tako huda, kot je bilo sprva videti.