Po imenitnem uspehu s stisnjenimi zobmi odšepala na zmagovalni oder

Da so imeli naši judoisti novembra lani v Pragi, kjer so prvič po 18 letih ostali brez kolajne na prvenstvu stare celine, le slab konec tedna, je pokazal že uvodni tekmovalni dan v Lizboni. Slovenski judo se je hitro spet vrnil na evropski zemljevid po zaslugi Kaje Kajzer, ki je v kategoriji do 57 kilogramov zablestela z imenitnim drugim mestom in se tako –  če odmislimo turnirje za svetovni pokal – razveselila svoje prve kolajne na velikem članskem tekmovanju.

Mlada članica JK Bežigrad, ki je januarja praznovala 21. rojstni dan, je na poti do finala z akcijami za vazari ugnala Kosovko Flako Loxha, Poljakinjo Anno Kuczero, Izraelko Timno Nelson Levy in Francozinjo Sarah Leonie Cysique, v zaključnem dvoboju pa se je odločno postavila po robu izkušenejši domači šampionki Telmi Monteiro.

Po izenačenem dvoboju je odločitev padla v podaljšku, v katerem je 35-letna Portugalka za 16. odličje na EP, šesto zlato (!), z bliskovitim napadom spravila na hrbet našo judoistko, ki si je pri tem poškodovala levi gleženj. S stisnjenimi zobmi je nato z blazin odšepala do zmagovalnega odra in se ponosno povzpela na drugo stopnico.





»Ocenjujem, da sem se dobro borila, žal pa se ni najbolje končalo. Ne vem, na kaj sem padla,« se je vprašala Kajzerjeva in razkrila taktiko, ki sta jo za veliki finale skovala s klubskim trenerjem, Uzbekistancem Andrejem Šturbabinom. »Ker Telma hitro 'crkne', sva se dogovorila, da bom zdržala do podaljška, jo utrudila in začela napadati. Žal se mi ni izšlo,« je dejala novopečena evropska podprvakinja in svoj pogled uperila proti stopalu.

»Na srečo ne gre za koleno, imam pa precej zvit gleženj. Upam, da ni nič resnejšega, saj so pred menoj še pomembne tekme,« je pred odhodom na slikanje povedala Kajzerjeva, prepričana, da lahko premaga vsako tekmico – tudi konec julija na olimpijskih igrah v Tokiu. »Judo je pač takšen šport, da lahko tudi najslabši premaga najboljšega ...«
 

Blizu odličju tudi Štangarjeva

Le za malo pa se je kolajna izmuznila Maruši Štangar (do 48 kg), ki si je po zmagah z iponoma nad domačo borko Mario Siderot in Španko Julio Figueroa ter porazu z ukrajinsko šampionko Darjo Bilodid (z iponom) zagotovila obračun za tretje mesto s Sabino Giljazovo. Potem ko je že vse kazalo na to, da bo o dobitnici brona odločal podaljšek, se je 26-letni Rusinji pičlih 17 sekund pred iztekom časa posrečil met za vazari, ki ga tri leta mlajša Ljubljančanka ni več izničila.



Takoj po dvoboju se je judoistka Olimpije prijela za glavo, dobro vedoč, kakšno lepo priložnost za drugo (bronasto) kolajno po evropskih igrah leta 2019 v Minsku je izpustila iz rok. »Rusinja mi je zelo neugodna, njen slog borbe mi res ne ustreza. Toda kljub temu sem bila blizu kolajni. Ker je nisem osvojila, je moje razpoloženje temu primerno,« ni skrivala razočaranja Štangarjeva. Ko se je trenutek za tem spomnila besed, ki jih je dala pred odhodom v Lizbono, češ da je evropsko prvenstvo zanjo »le« vmesna postaja na poti do Tokia 2021, je vendarle spet postala nekoliko boljše volje.

Impolova člana Teja Tropan (do 52 kg) in David Štarkel (do 60 kg) sta izgubila že uvodna dvoboja, danes pa bodo oči slovenskih ljubiteljev juda najbolj uprte v olimpijsko prvakinjo Tino Trstenjak in Andrejo Leški, ki v kategoriji do 63 kilogramov spadata v ožji krog favoritinj.