»Več kot zadovoljiva sezona« dober obet za prihodnost

Ljubljana – Devetnajst centimetrov. Toliko je zmanjkalo, da bi Martina Ratej na evropskem prvenstvu v Berlinu osvojila tretje mesto v metu kopja, ki ne bi bilo le krona njene kariere, temveč bi tudi bistveno izboljšalo oceno o slovenski atletiki v sezoni 2018. V športu je pač tako, da brez odličij ni evforije.

Odkar je metalec kladiva Primož Kozmus leta 2012 končal zbiranje kolajn, so slovenski atleti na največjih tekmovanjih le enkrat stali na zmagovalnem odru: predlani je bil v skoku s palico na EP v Amsterdamu nekoliko presenetljivo bronast Robert Renner.

Letos je bil Renner daleč od stare forme, njegovim reprezentančnim kolegom pa je zmanjkalo nekaj sreče, da bi ponovili ali izboljšali njegov dosežek. Četrto (Martina Ratej) in peto mesto (Luka Janežič v teku na 400 metrov) na letošnjem prvenstvu stare celine sta lepi uvrstitvi, a predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Roman Dobnikar priznava, da »je bila sezona več kot zadovoljiva, za popolno odličnost pa manjka zares vrhunski rezultat«.

Kolikor denarja, toliko atletike

Kot »zelo zadovoljiva« lahko označimo dva državna rekorda za članice. Postavili sta ju Maruša Mišmaš, ki je na 3000 metrov z zaprekami dosegla rezultat 9:28,61, in Anita Horvat, ki je na mitingu diamantne lige v Monaku 400 metrov pretekla v 51,22 sekunde. Štiriindvajsetletna Mišmaševa, 23-letni Janežič in 22-letna Horvatova bi morali biti zagotovilo, da se bodo atletski navdušenci v naslednji petletki veselili pogosteje kot v pretekli. »Imamo veliko mladih talentov. Omenil bi Evo Pepelnak, Zojo Šušteršič, Niko Glojnarič, Mitjo Kordeža in še kopico mladih, ki so dosegli visoke uvrstitve na mednarodnih tekmah v mlajših kategorijah,« je dejal Dobnikar, ki se zaveda, s katero spremenljivko so vrhunski rezultati tesno povezani.



»Prizadevamo si, da bi v atletiko pripeljali več sponzorjev, ter več denarja namenili za vrhunsko atletiko, tudi za dolge teke, množičnost in mlajši rod atletov. AZS je po poslovni plati izrazito napredovala, saj je danes urejena zveza, ki sproti poravnava svoje obveznosti. To naj bi bilo povsem normalno, a včasih ni lahko, saj nismo tako komercialno zanimivi. Smo 'izobraževalna institucija' v športu.«

Slednje je velik problem v kraljici športov: atletskih trenerjev ni treba poslušati dolgo, pa naletite na zgodbo, kako se je nadarjen tekač odločil, da se bo raje preizkusil v ekipnih panogah. »Atletika je primerna za vse otroke, ne glede na to, za kateri šport se bodo kasneje odločili. Naša naloga je, da bisere, najbolj nadarjene posameznike, v atletiki zadržimo.«



Morda tudi s spremembo pravil, pri čemer AZS ni nobena izjema. Spektakularne predstavitve atletov pred štartom, mešane štafete, spremenjen format diamantne lige in še kaj bi se našlo med ukrepi, ki naj bi popularizirali ta šport. »Atletika se mora prenoviti, česar se zavedamo vsi, tako doma kot na evropski in mednarodni zvezi. Postati mora bolj inovativna. Morda moramo tudi spremeniti formate tekem, da bomo v koraku s časom,« pravi Dobnikar.

Maraton ni le rekreacija

Ob pregledu sezone bi bil greh pozabiti na ljubljanski maraton, ki se lahko od letos pohvali z devetim najboljšim rekordom proge na svetu. Direktor prireditve Gojko Zalokar je takoj po tekmi zatrdil, da je bil nad organizacijo in razpoloženjem navdušen tehnični delegat Mednarodne atletske zveze, od katerega je odvisno, ali bo maraton dobil zlato značko. Pri tem je veliko odvisno tudi od AZS. »Z organizatorji maratonov sodelujemo zelo dobro. Pogovarjamo se, da bi – kljub nekoliko različnim ciljem – našli primerno sinergijo, da skupaj vendarle ustvarimo nekaj dolgoprogašev,« Dobnikar odgovarja na očitke, da Slovenija trenutno nima vrhunskega maratonca.