Upa na olimpijsko premiero s slovensko predstavnico

Ljubljana – Karate bo prihodnje leto v Tokiu prvič na sporedu olimpijskih iger, ali bo nato tudi leta 2024 v Parizu, pa je za zdaj še pod velikim vprašajem. Borut Strojin, predsednik Karate zveze Slovenije (KZS), ima glede tega kljub vsemu dober občutek.

»Ravno pred nekaj minutami so mi iz svetovne zveze (WKF) sporočili, da so karate potrdili za mladinske olimpijske igre leta 2022 v Dakarju. To je vsekakor zelo dober signal za naš šport,« je 40-letni Petrovčan v torek zvečer razkril, od kod črpa optimizem, kar zadeva boj za ohranitev karateja v sporedu OI.

Če se bodo torej v tem japonskem borilnem športu med seboj merili tudi na OI v Parizu '24, se bo na tamkajšnjem turnirju za kolajne skoraj zagotovo boril tudi kateri od karateistov, ki bodo od danes do nedelje opozarjali na svojo nadarjenost na balkanskem prvenstvu za kadete, mladince in mlajše člane (do 21 let) v Brežicah. V tamkajšnji športni dvorani se bo predstavilo več kot 700 tekmovalcev iz sedmih držav, med njimi skoraj 120 Slovencev.

Nadeja se, da bodo osvojili več kolajn

»Glede na to, da prvič gostimo tako veliko tekmovanje, se želimo seveda prikazati v čim lepši luči. Nadejam se, da bodo naši upi uspešni in bodo osvojili čim več kolajn,« si je zaželel Strojin, ki ni želel nikogar v reprezentanci posebej izpostavljati, da mu ne bi nalagal dodatnega pritiska. Kakor je pojasnil, je balkansko prvenstvo, jubilejno 20. po vrsti, ki sovpada s 50. obletnico delovanja KZS, tretji največji turnir v karateju po svetovnem in evropskem prvenstvu ter zato odlično pripravljalno tekmovanje za februarsko prvenstvo stare celine za karateiste od 14. do 21. leta starosti na Madžarskem.


»Termin tekmovanja je optimalen, saj bomo imeli po njem vsi na voljo dva meseca časa za temeljito analizo in pripravo na prvenstvo v Budimpešti,« je razložil prvi mož KZS, ki je nedolgo tega postal tudi podpredsednik balkanske zveze. Kot pravi, je karate z uvrstitvijo na spored OI v Tokiu pridobil ogromno.

»Za naš šport je to velikanska zmaga, nanjo pa smo čakali pravzaprav vso zgodovino. Da je nismo dočakali že prej, gre pripisati nesoglasjem znotraj karateja, ki sicer izvira iz Okinave. Prav Japonci tega nekako niso odobravali, saj nanj ne gledajo kakor na šport, to je namreč njihov način življenja,« je pojasnil Strojin in dodal, da so velik korak proti OI naredili, ko so različne šole oziroma stili poenotili pravila. Ob tem je poudaril, da si karate vsekakor zasluži biti pod streho Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), saj izpolnjuje pogoja dostopnosti in množičnosti. Po vsem svetu je namreč registriranih skoraj 100 milijonov karateistov.
 

Tjaša Ristić z zelo dobrimi kartami

Nadeja se, da bomo imeli na olimpijski premieri v Tokiu tudi slovensko predstavnico, pri čemer ima seveda v mislih našo najboljšo karateistko Tjašo Ristić. »Za zdaj je zelo blizu uresničitvi olimpijskih sanj. Zelo pomembno bo, kako se bo odrezala na preostalih tekmah t. i. premier league, marčevskem evropskem prvenstvu v Bakuju in nato – če ne bo med četverico najboljših na kvalifikacijski lestvici – še na zaključnem turnirju v Parizu (med 8. in 10. majem),« je razkril predsednik KZS.

Antonio Espinos, prvi mož svetovne (WKF) in evropske zveze (EKF), mu je sicer zaupal, da se bodo o tem, ali bo karate tudi na OI v Parizu 2024, odločali glede na turnir v Tokiu. »Prepričan sem, da bodo Japonci pripravili nepozaben šov, zato ne dvomim, da bodo s spektaklom prepričali pristojne, da bodo glasovali za obstoj našega športa v olimpijskem programu,« je optimističen Strojin.