Za slovenske odbojkarje odločilna sobotna tekma na krstnem SP proti Braziliji je nazorno pokazala, da so ambiciozne želje ta hip še v neskladju z realnostjo. Izbrancem Slobodana Kovača manjkajo dvoboji v komercialni ligi narodov, zato imajo v tekmah, ki so za izkušenejše tekmece rutinske, toliko (tudi nelogičnih) težav.

Pritisk na Slovencih je bil ogromen. Če bi si želeli ohraniti možnosti za preživetje, bi morali na kolena spraviti olimpijske zmagovalce in trenutno vodilne na svetovni jakostni lestvici FIVB, ki že dolgo niso bili tako premagljivi kot tokrat, tudi zato, ker se morajo na turnirju znajti brez Ricarda Lucarellija, ki je hkrati prvi sprejemalec in odličen napadalec.



Brazilci so našim fantom ponujali priložnosti, ki bi jih bilo treba zgolj zgrabiti, a so se v ključnih trenutkih vselej zašibila kolena. Podajalec Bruno je na vprašanje, ali je bil sobotni obračun najboljši brazilski doslej na turnirju, odkimal, toda v isti sapi dodal, da je bil zagotovo najbolj taktično dovršen in inteligenten.



Sprejemalec Felipe Fonteles, ki ga tudi slovenski selektor dobro pozna, saj sta sodelovala pri turškem Halkbanku, je menil drugače in posredno potrdil, da Brazilija ni več takšen bavbav, kot je bila še predlani, ko se je doma dokopala do olimpijskega zlata.
 

Napake posledica strahu

»Čeprav je tekmec igral dobro v vseh prvinah igre, smo imeli žogo za izenačenje, ki je letela v prazno. Podobno je bilo v drugem nizu. Tovrstne dvoboje praviloma odločajo mali detajli. Brazilci so učinkovito unovčili številne izkušnje iz podobnih dvobojev. Ko jim vse – od začetnega udarca, obrambe do napada – steče, je proti njim težko igrati. Niso delali napak, puščali so nam malo manevrskega prostora, pa vseeno dovolj, da bi lahko iztržili več. Vračali smo se po zaostanku, pri izenačenem rezultatu prihajali do protinapadov, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Če bi jih, bi bil večji pritisk na njih. Zakaj se je to zgodilo, je stvar analize, toda zdi se mi, da je pomembnost tekme opravila svoje. Imel sem občutek, da so se fantje ustrašili – morda renomiranega nasprotnika, morda teže dvoboja. Da so bili zakrčeni, se je najbolje odrazilo pri servisih. Naročil sem jim, naj ne merijo na črto, saj Brazilija nima izstopajočih sprejemalcev, temveč naj poskušajo servirati normalno. Pa niso. Privoščili so si preveč napak, kar je bila verjetno posledica strahu,« z opravljenim ni bil zadovoljen Kovač.
 

Ostaja grenak priokus

Možnosti za prvo mesto v skupini Slovenci po porazu niso imeli več, obenem jim ni šel na roko niti razplet preostalih sobotnih dvobojev drugega dela – ko je zvečer evropska prvakinja Rusija s 3:2 zadala prvi poraz sogostiteljem »azzurrom« (eden njihovih glavnih zvezdnikov Osmany Juantorena je tik po koncu tekme drugič postal očka, tokrat hčerki Angelici), so namreč Kovačevi izbranci izgubili tudi teoretične možnosti, da bi se na zaključni turnir šesterice v Torinu prebili vsaj kot ena od dveh najboljših drugouvrščenih zasedb.



Tudi zato je bil zadnji obračun z Avstralijo, za katero je (dobro) igral tudi nekdanji sprejemalec ACH Volleyja Sam Walker, boljkone zgolj še formalnost, kar pa ni opravičilo, da so se ga utrujeni Slovenci lotili brez žara in energije ter na koncu po petih nizih celo potegnili kratko. Njihov končni izplen na prvenstvu so torej po štirje zmage in porazi.
 

Na prihodnjem SP cilji višji

»Ostal bo grenak priokus, ker nismo pokazali igre, kakršno bi si želeli, niti nismo bili zadosti dobro pripravljeni. Resda smo naredili najboljši rezultat v zgodovini slovenske odbojke, toda ker smo vedno skrajno motivirani in samokritični ter si želimo vedno več, nam tudi to, kar smo dosegli na tokratnem turnirju, ni dovolj. Zdaj moramo gledati naprej in iti na prihodnje SP osvojiti še boljši rezultat,« je z mešanimi občutki črto pod opravljeno potegnil kapetan Tine Urnaut.

Prvenstvo se bo nadaljevalo v sredo z zaključnimi boji najboljše šesterice – Italije, Brazilije, ZDA, Poljske, Rusije in Srbije.