Tekmice imajo veliko rezerv, Teja jih nima nič

Po odličnem kvalifikacijskem nastopu, ko je na preskoku osvojila 2. mesto, čaka slovensko telovadko Tejo Belak danes na evropskem prvenstvu v Szczecinu finale. A pred njim opozarja, da so bile kvalifikacije povsem svoja zgodba, zato niti slučajno ne razmišlja o kolajni, za nameček se je včeraj soočala s hudimi bolečinami v nogi. Prva želja je tako, da bi bilo zdravstveno stanje danes veliko boljše.

Ko je v četrtek po drugem kvalifikacijskem skoku Belakova odšepala do svojega trenerja Andreja Mavriča, je bilo jasno, da to ni dober znak, posebej ob vseh težavah, ki jih ima v zadnjih letih. Strah, v kakšnem stanju se bo zbudila včeraj, je bil upravičen, saj jo je levo stopalo, v katero so ji zdravniki dali pred mesecem dni blokado zaradi druge težave, močno bolelo. Resda se je odpravila na trening, a glede na to, da ni mogla niti teči, ta prav veliko smisla ni imel …

»Vedno je dan kasneje bolečina najhujša, tako da pričakujem, da bo za finale situacija veliko boljša. Zdaj je še vidna oteklina, a če bo le možno, bom stisnila zobe. Če bi bila tekma danes, potem res ne bi mogla nastopiti, čeprav imam zelo visok bolečinski prag. A enkrat prideš do meje, ko ne moreš več. Vendar pa o tem, da ne bi nastopila, nočem razmišljati, računam, da bo jutri bolje, če bo treba, si bom pomagala tudi s protibolečinskimi tabletami,« je včeraj ohranjala optimizem Belakova, ki se je po pomoč obrnila tudi na izraelskega fizioterapevta (slovenska reprezentanca ga nima). Ta je ugotovil, da ne gre za nič resnejšega, bolečine so posledica vseh težav, ki jih je imela doslej, in doskoka pri novem, težjem skoku, pred katerim ne skriva strahu. Za začetek ji je »sprostil« stopalo in ga polepil s trakovi.

Glede na seznam težav, s katerimi se je ubadala Belakova v svoji karieri, ne gre dvomiti, da bo nastopila, a če se že pred tem ni obremenjevala z rezultatom – ampak zgolj s težjim drugim skokom –, se zdaj še manj. Prva želja za danes je tako, da je noga ne bi bolela, druga, da bi ponovila kvalifikacijska skoka. Ta sta bila namreč skoraj brezhibna, morda bi se še pri drugem lahko ob doskoku vkopala v blazino.

Želja: ponovitev kvalifikacij

»Tako kot me je že pred kvalifikacijami, me tudi zdaj zanima le, ali mi bo drugi skok uspel ali ne. Rada bi, da bi bila oba na enaki ravni kot v četrtek, ker sta bila res zelo dobra. S ponovitvijo bi bila zelo zadovoljna, četudi bi končala nekaj mest nižje. To je bil namreč moj maksimum, tekmica imajo še rezerve, sama jih nimam,« je realna Belakova, od katere je bila v kvalifikacijah boljša le Britanka Elissa Downise, a se Ljubljančanka dobro zaveda, da sta (vsaj) še dve tekmici gotovo boljši od nje, če pokažeta, kar znata. Rusinja Marija Paseka je namreč v kvalifikacijah padla in bila še vedno peta (ima veliko višji izhodiščni oceni), tretjeuvrščena Francozinja Coline Devillard pa ni pokazala svojega najtežjega skoka, saj je ocenila, da bo vseeno dovolj za finale.

»Teja je s tema skokoma med petimi najboljšimi Evropejkami. Če bo pokazala, kar zna, bo zase zmagovalka. Naj opravi svoje, potem pa bomo videli, kam jo lahko to popelje,« pa pred današnjim finalom – tekmovanje se bo začelo ob 13.30 – pravi trener Mavrič. Belakova je bila doslej na EP najboljša četrta (2013. v Moskvi), poleg tega pa še šesta (2016. v Bernu), sedma (2017. v Cluju) in dvakrat osma (2015. v Montpellieru, 2018. v Glasgowu).

Včeraj so na Poljskem podelili prve komplete kolajn, in sicer v obeh konkurencah mnogoboja. Pri moških je naslov osvojil Rus Nikita Nagornij, pri ženskah pa Francozinja Melanie de Jesus dos Santos.