Šport je našel pot, a tudi dobil po prstih

Leto 2020 bo ostalo zapisano kot posebno zaradi pandemije novega koronavirusa, ki se je povsem zažrla v vse pore vsakdanjega življenja po svetu. To je krepko spremenilo tudi koledar športnih tekmovanj, katerega največji žrtvi so olimpijske igre ter evropsko prvenstvo v nogometu; oba dogodka bosta na sporedu prihodnje leto.

Izbruh pandemije je v preteklem letu močno posegel v koledar športnih dogodkov. A po nekajtedenski skoraj popolni prekinitvi vrhunskega športa v spomladanskem prvem valu je športni svet pokazal zmožnost prilagoditve in tudi trdne volje, da bi vseeno izpeljal številna tekmovanja, omogočil najboljšim športnikom tekme in razveseljeval ljudi po vsem svetu, četudi povečini iz domačega naslonjača.



Med večjimi zmagovalci te močno prilagojene sezone je kolesarstvo, ki je zaradi odprte narave celo omogočalo navijačem, da si, ob upoštevanju ukrepov, ogledajo dirke. Te je izpeljalo v večini. Nogomet je med prvimi kljuboval zaprtju. Pred praznimi tribunami v državnih ligah sicer ni bilo enakega vzdušja, a je zaradi tega marsikje poskočila televizijska gledanost. Severnoameriška košarkarska liga NBA pa se je prva zavila v neprepustni zdravstveni mehurček in omogočila interaktivni dostop navijačem ter tako nakazala smer marsikateremu organizatorju.


 

Med največjimi dogodki najprej prestavljena nogometno EP in OI

Spomladi se je šport na severni polobli tako kot družba v celoti znašel v šoku. Čeprav so se novice o smrtonosnem virusu že nekaj tednov širile s Kitajske, kjer so januarja tudi odpadli prvi mednarodni športni dogodki, so bile za mnoge spremembe, ki jih je nenadoma prinesel virus, nepredstavljive. In širile so se kot požar.

Na Zahodu so tako tekmovanja z vse večjo frekvenco začela odpadati v prvi polovici marca. Med temi so bili tudi finali sezon zimskih športov in svetovno prvenstvo v poletih v Planici. A prave razsežnosti učinka virusa na šport so postale jasne, ko so organizatorji morali odpovedati tudi največja športna dogodka letos, ki sta bila predvidena v poletnem terminu.



Evropska nogometna zveza z Aleksandrom Čeferinom na čelu se je 17. marca odločila prestaviti enega največjih športnih dogodkov na svetu na prihodnje leto, s tem pa omogočiti tudi okno za dokončanje državnih lig v poletnem oknu. Organizatorji poletnih olimpijskih iger so omahovali kakšen teden dlje, a na koncu sprejeli zgodovinsko odločitev za prestavitev iger. Po dodatnem premisleku na prihodnje leto. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bile igre preložene na nov termin, doslej so bile odpovedane le zaradi obeh svetovnih vojn.


 

Po umiritvi prvega vala okno priložnosti

Prestavitev največjega športnega dogodka na svetu je nekoliko olajšala delo pri usklajevanju koledarjev tekmovanj. Poskus izvedbe iger v jesenskem terminu, kar je bila ena od idej, bi namreč povzročil izjemne preglavice drugim športom pri načrtovanju televizijskih prenosov, ki so zaradi odsotnosti gledalcev na tekmah postali še bolj pomemben vir prihodkov.



Zato pa se je po umiritvi prvega vala odprlo okno drugim tekmovanjem v poletnem času. Ko so se maja počasi začele znova zbujati državne nogometne lige, so med prvimi večja tekmovanja napovedali v kolesarstvu, ki je predstavilo koledar treh največjih dirk - po Franciji, Italiji in Španiji - konec poletja in v prvi polovici jeseni.

Tudi tenis je napovedal vrnitev. Zgodovinski Wimbledon je sicer odpadel, a odprto prvenstvo ZDA je ohranilo svoj termin konec avgusta in v začetku septembra, OP Francije pa je svoj termin zakoličilo konec septembra in poskrbelo, da so nekateri igralci med prekinitvami na dvobojih morali nositi bunde.



Eno od najbolj ustvarjalnih rešitev po prvem valu pa je ponudila košarkarska liga NBA. Liga se je zaprla v varen mehurček v Disneyjevem zabaviščnem parku v Orlandu in izvedla prilagojeno različico zaključka redne sezone in končnice. V njej so moštva, ki so se najdlje prebila, preživela tudi tri mesece brez družin in prijateljev.
 

V času izrednih sprememb številne ustvarjalne rešitve, a tudi opomin

Prav liga NBA je nakazala smer za marsikaterega organizatorja velikih tekmovanj: čim večja neprepustnost tekmovalne karavane s preostalim svetom, redna testiranja in hitra osamitev okuženih, ko je možno, pa tudi enotna lokacija. Slednjemu sicer niso mogli slediti organizatorji dirke po Franciji. Ti pa so ob vseh drugih ukrepih zagotovili tri tedne dirkanja in precej gladek prihod do Pariza ob dejstvu, da so se na trasi ob obveznem nošenju mask in primerni razdalji pridružili tudi gledalci.



S časom so podobnemu scenariju z različnimi ukrepi začeli slediti tudi organizatorji preostalih športnih lig in mednarodnih dogodkov. Prav v obliki varnega mehurčka so v Sloveniji tako v zimskem obdobju potekale tekme kvalifikacijske skupine za EP v košarki in tudi prestavljeno SP v poletih v Planici.

A vse zgodbe se niso končale spodbudno. Najbolj je odmeval prvi večji poskus obuditve teniških tekem v organizaciji prvega loparja Srba Novaka Đokovića, ki je pokazal, da lahko nedoslednost pri higienskih ukrepih kaj hitro sproži val okužb. Dobrodelni turnirji jadranske turneje so imeli spodbudno sporočilo, a so kmalu postali preveč sproščeni. Njene udeležence so večkrat opazili na zabavah pozno v noč brez spoštovanja ukrepov. Posledica: predčasen konec z več okužbami med igralci, tudi Đokovića, in ostalimi udeleženci.