Prihod stavnic postal politično vprašanje, ne vprašanje stroke

Ljubljana – Bo odhajajoča garnitura poslancev državnega zbora sprejela predlog zakona o igrah na srečo, s katerim bi odobrili (tudi) prihod tujih športnih stavnic v Slovenijo? To je glavno vprašanje pred jutrišnjo sejo DZ, na kateri bi lahko spremljali izjemno izenačeno bitko. Poslanec Branko Zorman (SMC) potrebuje za uveljavitev pobude najmanj 46 glasov.

Trenutni položaj lahko opišemo z nogometnim žargonom. Prvi polčas v državnem zboru (DZ) je nedavno pripadel Zormanu z rezultatom 35:26, toda po rednem delu tekme je bilo v državnem svetu 12:18, zato bo sledil podaljšek, ki ga bodo igrali jutri. Pobudniki sprememb potrebujejo za zmago absolutno večino, torej 46 poslanskih glasov. Če si poslanci niso premislili, premorejo zagovorniki prihoda tujih stavnic največjo rezervo v vrstah poslanske skupine SDS, saj deset njenih članov nazadnje ni glasovalo (Bah, Breznik, Brinovšek, Godec, Gorenak, Grims, Janša, Podkrajšek, Pogačnik in Pojbič).

Na prvem glasovanju v DZ je predlog podprlo 35 poslancev iz vrst SMC, SDS in nepovezanih, torej bi bilo lahko zelo tesno. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je prejšnji četrtek znova podprl novelo zakona o igrah na srečo, četudi ji nasprotujejo tudi nekateri Zormanovi strankarski kolegi – tudi tako imenovana linija predsednika Mira Cerarja – in večina iz vrst skupin SD, Desus, NSi in Levica. Tudi vlada je nasprotovala predlogu zakona. Toda v predvolilnem času je možno vse, tudi revolucija na področju iger na srečo, ki jo je omogočila že uvedba neizprosnega davka na srečke.

Včeraj so oddali svoj »glas« za prihod novih stavnic tudi predstavniki nekaterih športnih klubov (NK Olimpija, NK Domžale, Hokejska zveza in Košarkarska zveza), liberalizacijo monopolnega trga športnih stav je podprl tudi davčni strokovnjak in nekdanji predsednik NZS Ivan Simič, zdaj podpredsednik NK Ilirija.
 

Davčno okolje že ustrezno

»Davčna zakonodaja v Sloveniji že zdaj ustreza sprejemu novih stavnih hiš, optimizirati bi morali le način izdajanja koncesij, da bi bil urejen bolj stimulativno. Višina posamezne koncesije bi bila lahko povezana z določenim odstotkom zneska vplačil. S sprejemom predlaganega zakona bi pridobili dodatna sredstva za šport, predvsem klube, saj zdaj iz tega naslova ne iztržimo nič. Denar namreč delijo drugi,« je zatrdil Simič in dodal, da nasprotuje tej monopolni ureditvi že najmanj od leta 2010, ko je želel prvič pritegniti svež (stavniški) denar v nogomet. »Z večimi koncesijami bi iztržili več denarja za šport, hkrati bi računali na nova sredstva iz naslova oglaševanja.«

Tudi športni direktor Domžal Matej Oražem je prepričan, da bi s sprejemom nove zakonodaje pridobili vsi. »To je podobno kot pred časom, ko so številni dvigovali prah okrog točenja alkohola na športnih prireditvah. Z liberalizacijo nihče ni izgubil, klubi pa smo dobili dodaten vir prihodkov. Morebiten problem nameščanja izidov tekem po svetu ni povezan s športnimi stavnicami. Gre za to, da nogometaši ne prejemajo plač, ker klubi nimajo denarnih sredstev za njihove plače. Tudi zavoljo tega bi bil dodaten denar iz naslova športnih stav dobrodošel. Naj povem, da je NK Domžale dobil več od oglaševanja na tekmi, ki jo je leta 2005 igral v Stuttgartu, kot pa od Fundacije za šport v desetih letih ...«
 

Glasova hokeja in košarke

Simiču in Oražmu sta posredno pritrdila tudi generalni sekretar HZS Dejan Kontrec in vodja marketinga na KZS Damir Rađenović, ki »podpirata vsako sistemsko urejeno pobudo, ki bi dala boljše rezultate, kot jih imamo danes«.
Kljub temu bi bilo nemogoče reči, da slovenska športna družina enotno podpira spremembo stavniške zakonodaje. Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so z veliko večino zavrnili prihod novih stavnic – domačih ali tujih –, saj jih je na tajnem glasovanju 16 zavrnilo predlog poslanca Zormana, eden je bil proti in eden vzdržan. Odločitev OKS je logična, ne nazadnje je OKS (20 %) eden od petih lastnikov Športne loterije (ŠL); ob njem so to še Smučarska zveza Slovenije, Pošta Slovenije, Loterija Slovenije (vse po 20 %) in Nogometna zveza Slovenije (17,3 %). Prav tako logično nasprotuje spremembam podjetje ŠL. »Ne držijo številne trditve predlagateljev zakona. Ne drži, da Športni loteriji upada promet in ne drži, da 80 odstotkov slovenskih igralcev stav te vplačuje v tujih stavnicah. Trditev, da zaradi tega vsako leto odteče v tujino 250 milijonov evrov, je najmanj desetkrat napihnjena. Z morebitnim prihodom konkurence bi ostali prva na trgu, le manj sredstev bi bilo na voljo za upravičence zavoljo višanja kvot za stave,« je zatrdil predsednik uprave ŠL Edvard Kolar.

Jutri bo šlo v državnem zboru predvsem za politično vprašanje. O usodi stavniške zakonodaje in njenem vplivu na delovanje športnih društev bo namreč odločala politika, ne stroka, prav tako ne bo odločalo mnenje 108 članic OKS ali – navsezadnje – mnenje igralcev športnih stav. Ključni za morebiten (ne)uspeh predlagateljev zakona bodo le glasovi poslancev.