Kdo bo torej MVP?

(smeh) Luka si zasluži biti MVP. Statistično gledano ima sezono, kakršne še nismo videli, obenem je Dallas presegel pričakovanja. Je pa res, da je težnja, da je MVP igralec iz Severne Amerike, zelo velika in to lahko pretehta. Vsako leto je ta debata neznosna, letos, ko ima Luka realne možnosti, da to postane, a ga Američani ne postavljajo tako visoko na lestvico, pa je govora o tem res absurdno veliko. Toda po drugi strani je to privilegij. Slovenci včasih jemljemo za samoumevno, kako dober je Luka. Slovenec je vsako leto v prvi peterki lige NBA, to je vse prej kot običajno. Morali bi samo ceniti to in uživati. Bo kdaj MVP? Verjetno bo nekega dne osvojil prstan in bil MVP finala, morda bi njemu to zadnje pomenilo še več.

Ni prvič, da Slovenec igra v končnici lige, je pa prvič nosilec igre svoje ekipe. Bo ta končnica zato veliko bolj gledana kot končnice v preteklih letih?

Meni je veliko lažje vstati, če vem, da bom ponoči komentiral igro Slovenca. (nasmeh) Adrenalina je več, kot če Luke ni. Gledanost na Areni Sport je gotovo višja, kadar igra Luka, a končnica lige je vedno dobro gledana kljub nočnim uram. Kar pa zadeva slovenske igralce … Imamo prstane Raša Nesterovića, Bena Udriha, Vlatka Čančarja, Saša Vujačić je odigral izjemno tekmo, zaradi katere so LA Lakersi dobili naslov. Nikoli pa Slovenec ni bil alfa in omega ekipe, zdaj to živimo in lahko v tem uživamo. Ne zavedamo se, kako megalomanska osebnost je Luka. Veliko se govori o tem, da je Luka pravi obraz za prihodnost lige NBA. Slovenci imamo denimo Tadeja Pogačarja in Janjo Garnbret, ki sta najbolj prepoznavna obraza svojega športa in sta nepremagljiva, a košarka je še bolj globalen in razširjen šport, zato je Luka toliko bolj prepoznaven. Seveda pa so Američani tudi mojstri marketinga.

Luka Dončić. Foto Cary Edmondson/Reuters

Debata o tem, ali je mogoče primerjati športnike in njihove uspehe, je zadnje čase kar vroča. Slovenci imamo srečo, da je skoraj vsak dan naš rojak najboljši na svetu v neki športni disciplini, toda kako to primerjati med seboj? Je nogomet pomembnejši od smučarskih skokov, ker ga po svetu igra več ljudi in ker je v tem športu neprimerljivo več denarja?

V zadnjem času sem bil res udeležen v debati o tem, katerih je pet najboljših slovenskih športnikov vseh časov, in moje mnenje je, da je to subjektivna odločitev vsakega posamez­nika. Je pa to vprašanje odlično izhodišče za debato, zdaj bi lahko o tem govorila pet ur. (nasmeh)

Kdo je torej v vaši peterici?

Tina Maze, Janja Garnbret, Tadej Pogačar, Luka Dončić in Anže Kopitar. Ne nujno v tem vrstnem redu. Za koga starejšega so lahko vmes Brane Oblak, Bojan Križaj ali Leon Štukelj. Nekateri upoštevajo samo športnike, ki so kariero že končali. Nič ni narobe, imamo privilegij, da je vrhunskih športnikov res ogromno.

Kako bo videti studijski program Arene Sport v času končnice, kako bodo nanj vplivale nočne ure tekem?

Pripravljamo bogat studijski program, tekme prvega in tudi drugega kroga ob koncih tedna so praviloma v za Evropo prijaznih urah. Upajmo, da bo Dallas čim večkrat igral zgodnjo tekmo. Ne vem, ali bomo prenašali zares vse tekme Dallasa, lani in predlani smo večino, bomo pa prenašali vse tekme finala in konferenčnega finala, ne glede na to, ali bo tam tudi Dallas ali ne.

Ali to, da je nosilec igre določene ekipe Evropejec, vpliva na to, v kateri termin NBA uvrsti njihove tekme?

Američanom je najpomembnejši ameriški trg, največ TV-pravic prodajo v svojem okolju, najbolj gledane tekme želijo imeti v najboljših terminih za Ameriko. Ko pa govorimo o globalnih zvezdah, kot so Nikola Jokić, Janis Adetokunbo in Luka, marsikatero tekmo uvrstijo v zgodnejši termin. Slovenija je sicer zanje drobiž, je pa Luka igral v Španiji, priljubljen je po vsej nekdanji Jugoslaviji, če to sešteješ, gledalcev ni več tako malo.

Studijske oddaje V prvi vrsti so zdaj na sporedu že približno tri mesece, kakšni so odzivi gledalcev?

Odzivi so, moram reči, zelo dobri. Slovenija je pogrešala takšen program, studio, ki ob koncu tedna poveže različne derbije, od nogometa do košarke, tudi rokometa. To je za športnega navdušenca krasna stvar. Delamo pogovore z različnimi zvezdniki in tudi gostje v studiu so zanimivi. Pohvalil bi Iztoka Franka, ki se ukvarja s košarkarsko statistiko in zna številke predstaviti na sleherniku zanimiv način, tudi poznanstva, ki jih ima v ZDA, naredijo oddajo bolj zanimivo. Potem je tu Saša Dončić, ki nam Luko in njegovo življenje še bolj približa.

Ustvarjate tudi AS podkast, to je vam tako ali tako domače področje, že šest let ste del košarkarskega podkasta Dvokorak. Ko ste ga začeli pripravljati, je bila ta scena pri nas v povojih. Kje smo trenutno v razvoju in priljubljenosti podkastov in kako bo v prihodnje?

Šalimo se, da vsak, ki ima pet minut časa, naredi svoj podkast. To je povezano z raz­vojem družbe, dostopnostjo platform, dejstvom, da ljudje želimo dobre zgodbe in mnenja. Denimo liga NBA se spopada s težavo, da vse manj ljudi v ZDA gleda tekme na televiziji, šport spremljajo le prek spletnih izsekov, podkasti pa so format, ki ponuja interpretacijo tekme. Ljudje so bolj pripravljeni poslušati uro in pol podkasta kot gledati tri ure tekme. Me pa takšen razmah podkastov vseeno preseneča, ne vem, ali lahko en človek zares redno posluša deset različnih podkastov. Ko smo mi zagnali Dvokorak, smo bili edini košarkarski podkast v Sloveniji, potem jih je v petih letih nastalo kar nekaj, večina jih je ugasnila, a mislim, da v Sloveniji še je prostor za športni podkast, tudi AS podkast Arene Sport je zelo dobro sprejet. Tudi starejše generacije so postale bolj iznajdljive in najdejo podkaste, moj oče na primer Dvokorak gleda na Youtubu. Če bi ga poskušal poslati na Spotify, me verjetno ne bi prav dolgo poslušal, na Youtubu pa vidi našo sliko in že posluša. Ko potem pridem za vikend domov, me čaka z argumenti, zakaj nimam prav. (smeh)

Tekme lige NBA so večinoma ponoči, v končnici pa se število neprespanih noči tudi za komentatorja še poveča. Kako živite v tem času, ko je vaše delo tako zelo …

Človeku neprijazno? (nasmeh) Hja, discipliniran moraš biti in hoditi prej spat. Veliko ljudi me sprašuje, kako lahko vstajam sredi noči, češ da oni ne bi mogli. Zame je to ljubezen ter odnos do košarke in dela, ki ga opravljam. Ko grem ob devetih spat in vem, da se bom čez tri ure zbudil in šel komentirat, se tega veselim, ni mi težko, zlasti med končnico, ko vsaka tekma šteje več. Si pa zjutraj včasih siten, tako bo pač zdaj dva meseca, še dobro, da je potem poletje. (smeh)

Če neki šport spremljaš tako zvesto kot vi košarko, je recimo ogled nogometne tekme za vas odmor? Ali je košarka prva, edina in najpomembnejša?

Komentiranja, podkasta in pogovorov o košarki pravzaprav ne dojemam kot službo ali obveznost, to bi tako ali tako počel. Petnajst let sem treniral košarko, to, kar zdaj počnem, ostaja moj stik s tem športom. Rad sicer gledam angleško ligo, ker je to dober nogomet, največkrat gledam en klub …

Katerega?

Chelsea. In prosim brez podvprašanj ali obsojanja. (smeh) Rad pogledam tudi ameriški nogomet. Če je tekma dobra in dekle dovoli, jo gledam. (smeh) A spremljanje veliko športa res zahteva ogromno časa, gledaš ga lahko vsak dan med tednom, da o koncu tedna ne govorimo. Zdravo mero moraš imeti.

Tilen Lamut: »Luka si zasluži biti MVP«. Foto Primož Korošec

O športnem komentiranju ima tako kot o športu mnenje vsak, ki ga spremlja, zdaj vam ga lahko prek družbenih omrežij tudi sporoči … Kako se spreminja vaš poklic?

Športni komentator je pred desetletji užival veliko več ugleda kot danes, a takrat ni bilo toliko tekem. Vsakdo je kritičen, dokler sam ne poskusi. Takrat vidi, da tega ne more vsakdo početi dobro. A komentatorji se tudi zmotimo, ne nazadnje dve uri in pol govorimo. Biti moraš objektiven, moraš pa tudi povedati svoje mnenje, zato si tam. Podpiram, da je komentator kritičen, ne sme pa biti žaljiv. Če želiš biti všeč vsem, moraš vedeti, da to ni mogoče. So pa kakšne reči tudi smešne, če recimo v Sloveniji rečeš, da Luka Dončić ne igra dobro obrambe – sicer jo letos igra mnogo bolje –, so vsi nezadovoljni. Luka sam po tekmi pove, da ne bi smel izgubiti sedmih žog, jaz pa tega ne bi smel reči v prenosu, ker Luka vedno naredi vse prav. To je malce smešno.

Ste imeli kdaj v svetu športa vzornika?

Nimam idola, so mi pa všeč posamezniki, gledam tudi na osebnost. Denimo Roger Federer. On je res gospod tenis. Pa med odraščanjem so mi bili všeč Dwyane Wade, LeBron James, tudi Kobe Bryant, čeprav sem naklonjenost do njega dolgo hotel zatreti. (nasmeh)

Vprašala sem, ker sem mislila, da boste rekli Pep Guardiola, namreč, z leti bi morda lahko postali slovenski Pep, ker ste tako kot on precej lahkotno šik …

Lahkotno šik. Pa še las imava približno enako. (glasen smeh) Zna se urediti Pep, kaj naj rečem. Si zamenja srajco med polčasom? To bi bilo zanimivo vedeti. Po stilu in odnosu je Pep velik šef. Trenerji so izjemne osebnosti, prave zakladnice. Tudi na primer José Mourinho, če govoriva o nogometu. Ima marsikatero napako, a ko upokojeni igralci govorijo o njem, vidiš, da je izjemen trener. Ne igra najlepšega nogometa, a z njim boš zmagovalec, zato si navsezadnje tam.