Po Maji v teku in Klari v judu je zablestela Toja z lokom

Na prizorišču evropskih iger za lokostrelstvo, tik ob nacionalnem plavalnem centru, je v zgodnjepopoldanski pripeki bilo vroče marsikomu na tribunah, a še precej bolj je temperatura grela udeleženki finalnega dvoboja tekmovanja s sestavljenim lokom. Odločali so živci, zbranost, natančnost – Toja Allison (z dekliškim priimkom Černe) je v izjemni predstavi ugnala Rusinjo Natalijo Advejevo in Slovenji priborila tretjo zlato kolajno na teh igrah.

Pred štirimi leti v Bakuju so bili naši športniki petkrat na stopničkah, na najvišji le telovadec Sašo Bertoncelj, Allisonova pa je tu po atletinji Maji Mihalinec in judoistki Klari Apotekar že tretja Slovenka s kolajno najbolj žlahtne kovine. Povrh se je na včerajšnji dan komaj začel »drugi polčas" iger, v taboru slovenske reprezentance je bilo tako sinoči sredi vasi športnikov spet veselo.

»Časa za pravo slavje ni, saj me takoj po evropskih igrah čaka tekma v Berlinu. Toda imenitno je, ko se vsaj zberemo zvečer v Minsku ob koncu napornega tekmovalnega dne,« je bila nasmejana po koncu psihično zelo zahtevne srede, ko je najprej v četrtfinalu in polfinalu po negotovem boju ugnala tekmici iz Estonije in Turčije, nato pa je bil na vrsti veliki finale, v katerem se je borila tako proti Rusinji kot tudi njenim številnim rojakom na tribunah. V parku ob plavalnem centru sta namreč na teh igrah prizorišči za lokostrelstvo in nogomet na mivki, v slednjem je bil pred Rusi derbi z Italijani, a še pred odhodom na tribune so se najprej ustavili na lokostrelski zelenici in spodbujali svojo finalistko.

Ta je bolje začela, toda mirna Slovenka, tri leta poročena z Američanom Bradyjem, prav tako vrhunskim lokostrelcem, se ni dala. "Pa res ni bilo preprosto. Od jutra me je mučil glavobol, pozneje pač to poskusiš odmisliti," je dejala najprej, se nato spomnila slabega strela v »sedmico« – »Res ne vem, kdaj se mi je to zgodilo nazadnje.« –, toda nato tudi imenitnega niza »desetk«. Z njimi je 25-letnica izničila zaostanek za Rusinjo, nato pa si po izenačenem izidu v petih serijah z dodatnim dvobojem priborila naslov najboljše v svoji disciplini na evropskih igrah.

»Izjemno sem vesela te zlate kolajne, na svoji športni poti ji bom podelila drugo mesto po pomembnosti. Le tista za naslov svetovne prvakinje ostaja nedosegljiva,« je še poudarila reprezentantka iz Vikrč pri Medvodah, zdaj že tri leta z bivališčem pri svojem soprogu onstran Atlantika v Arizoni.
 

Črna pika z diskvalifikacijo

Slovenske vrste pa se v Minsku počasi redčijo. Tekmovanja so se prevesila v drugo polovico, živahnemu judoističnemu dogajanju v areni Čižovka kot tudi atletskemu na osrednjem mestnem štadionu Dinama je odzvonilo. Predvsem slednje je tudi v zakulisju iger močno odmevalo, saj so preizkusili novi sistem tekmovanja s posebnim ekipnim točkovanjem ter zasledovalno tekmo. Za atlete so v prihajajočih mesecih kajpak pomembnejši nekateri najuglednejši mitingi ter nato svetovno prvenstvo, a v zanimivem tekmovanju je večina uživala. Naša Maja Mihalinec se je s časom 11,36 za zmago na 100 m zelo približala normi za SP (11,24; »Še nikdar nisem v prvem delu sezone beležila tako hitrih dosežkov«), skupni vtis je pokvarila le diskvalifikacija mešane štafete 4x400 m zaradi domnevnega prerivanja pri predaji Luke Janežiča. A vodilni slovenski atlet bo še pokazal zobe. O dobri pripravljenosti se je prepričal prav te dni v Minsku.