Po desetletju čakanja uresničene sanje

Meiringen – Desetletje potrpežljivega čakanja, ko neprestanega stika s svetovnim vrhom ni znal kronati z zmago na balvanski tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju, se je Celjanu Jerneju Krudru obrestovalo. Novo sezono je začel sanjsko, z zmago na uvodni postaji v Švici. Za seboj je pustil tudi vodilnega na svetovni lestvici Tomoo Narasakija.

Jernej je star 27 let in je na krstno zmago na preizkušnjah te ravni čakal dolgo. Od njegovega prvega nastopa v svetovnem pokalu – v težavnosti v Kranju novembra 2007 – je minilo že debelo desetletje, v katerem se je izostril predvsem kot balvanski plezalec in bil ves čas blizu vrha, povsem na tron pa zlepa ni šlo. Prvi finale je ujel že v Vailu 2010, ko se je zadovoljil s četrtim mestom, istega leta je bil četrti tudi na EP v Imstu, krstnih stopničk pa se je razveselil pred štirimi leti na SP v Münchnu, na katerem je premoč priznal zgolj Adamu Ondri. Lani je po najboljši trojici posegel tudi v svetovnem pokalu v Nanjingu (3.).

Nove sezone se je lotil na sebi lasten način, plezanje na prostem je postavil pred tekmovalno v dvorani. »Upam, da bo veliko lepega vremena, da bom lahko – kot doslej – čim več plezal v skali. Izkazalo se je, da mi je to pomagalo tudi pri pripravah za tekme, tako da bom kar nadaljeval v tej smeri. Že nedavna ekshibicija Studio Bloc je nakazala dobro formo, je pa res, da je konkurenca v svetovnem pokalu še ostrejša. Če bom ohranil hladno glavo, bodo prišli tudi rezultati,« je tik pred sezono poudaril Kruder, tudi ambasador glavnega balvanskega dogodka pri nas, majskega spektakla »Triglav The Rock« v Ljubljani.

S številko 1 manj pritiska

Uvod v Meiringenu se mu je odlično posrečil. V kvalifikacijah ni izstopal, v polfinalu je vpisal peti dosežek, v finalu pa je bil edini s tremi doseženimi vrhovi, pri četrtem je v zadnjem poskusu padel gib pod vrhom. Končno se je, kot poudarja član ŠPO PD Celje Matica, vse sestavilo brezhibno: »Dolgo sem čakal to zmago, a nisem nikdar izgubil upanja, da se bo to zgodilo. Na prvi članski balvanski tekmi svetovnega pokala sem nastopil leta 2008 v avstrijskem Hallu, po desetletju so se mi sanje uresničile. Ključno je bilo, da sem bil sproščen, užival od začetka do konca, bil dobro telesno pripravljen, obenem mi je šlo na roke tudi, da sem prvi štartal, oprimki so bili bolj sveži, pritiska pa manj.«

Njegov uspeh sta v ženski konkurenci dopolnili še Janja Garnbret z drugim in – kljub poškodbi prsta – Katja Kadić z osmim mestom. Komaj 19-letna Korošica ima za seboj 27 nastopov v finalih tekem svetovnega pokala, kar 24 jih je nadgradila s kolajno, od tega šest balvanskih. »V vseh fazah tekmovanja sem pokazala, kar sem želela. Škoda le, da so bili v finalu balvani prelahki, saj tako nisi mogel popraviti napake s prejšnjega. Želela bi si, da bi bili težji. Za osnovni cilj sem si postavila preplezati en balvan, saj se mi na tej tekmi v prejšnjih dveh sezonah v finalu to ni posrečilo,« je strnila vtise Garnbretova, ki jo prihajajoči konec tedna čaka še izziv v Moskvi, nato pa daljši tekmovalni premor zaradi mature.