Obvezno genetsko testiranje v športu menda ni upravičeno

Obvezno testiranje spolnih kromosomov v športu ni ne etično upravičeno ne izvedljivo, meni skupina akademikov. Varnost in pravičnost v ženskem športu je bila ena najvidnejših tem na olimpijskih igrah v Parizu, kjer sta Imane Khelif in Lin Yu-Ting, ob obtožbah, da imata moške kromosome, osvojili zlato medaljo v ženski velterski oziroma peresni kategoriji.

Med igrami je skupina znanstvenikov v uvodniku v medicinski in znanstveni športni reviji Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports (SJMSS) predlagala uvedbo testiranja spolnih kromosomov sredi, kot so zapisali, »naraščajoče zaskrbljenosti zaradi sodelovanja športnic z razliko v spolnem razvoju in kromosomih XY (XY DSD).«

Vendar je druga skupina strokovnjakov zdaj podvomila o predlaganem obveznem testiranju v uvodniku iste revije, ki je bil objavljen v ponedeljek. Novi uvodnik zaključuje: »Za razvoj ustreznejših predpisov je potrebna široka razprava. Vendar pa ugotavljamo, da obvezno testiranje vseh mladih žensk in deklet v športu ni utemeljeno z znanstvenimi dokazi, da ima etične probleme in ni operativno izvedljivo.«

Skupina, ki vključuje Aluna Williamsa z inštituta za šport metropolitanske univerze v Manchestru, je najprej poudarila pomanjkanje neposrednih dokazov, ki bi dokazovali prednost v zmogljivosti za športnice s kromosomi XY DSD v primerjavi z drugimi. Menijo tudi, da mora prvi uredniški uvodnik s pozivom k zgodnjemu testiranju vključevati mladoletnice, če se hoče doseči predvideni cilj, kar bi povzročilo veliko težav. Pravijo tudi, da pomisleki, ki so privedli do opustitve genetskega testiranja leta 1999, ostajajo, in jih povečuje močno naraslo število mlajših športnikov in športnic, za katere se predlaga, da bi jih testirali.

Ogrožanje osebne identitete

»Uvodnik daje vtis, da so takšni testi preprosti, da vsebujejo individualno soglasje, zaupnost in dostojanstvo ter preprost bris v standardni medicinski oskrbi, vendar ta zagotovila ne upoštevajo ogromnih težav, ki bi jih povzročil takšen režim testiranja,« je zapisala druga skupina znanstvenikov. Ta trdi še, da s predlogom obveznega genetskega testiranja mlade športnice ne bi imele prave izbire, nekatere pa bi bile podvržene invazivnemu pregledu pri ginekologih.

»Privolitev je v tem primeru le prisilna, izpolnite test ali nikoli ne sodelujte v tekmovalnem športu za ženske ali dekleta,« so zapisali. Sprašujejo se tudi, kdo bi plačal testiranje in našel na globalni ravni vojsko strokovnjakov, potrebnih za izvajanje etično odgovornega programa genetskega testiranja.

Lin-Yu Ting je še ena sporna boksarka. FOTO: Peter Cziborra/Reuters

»Za tiste, ki bi bili podvrženi nadaljnjim kliničnim pregledom in sekvenciranju genoma, se poraja več vprašanj. Kako bi obvladali ogrožanje osebne identitete in načenjanje samozavesti mladih športnic ter težave v družinskem in drugem okolju? Dolžnost skrbi zanje bi padla na športne zveze, ki bi bile brez realnih možnosti, da bi izpolnile vse zadane zahteve in rešile težave,« meni skupina.

Alžirska boksarka Imane Khelif je pri francoskih oblasteh po letošnjih OI vložila pravno pritožbo zaradi spletne zlorabe in nadlegovanja, ki mu je bila izpostavljena med igrami. Mednarodna boksarska zveza (Iba) jo je lani diskvalificirala s svojega svetovnega prvenstva zaradi domnevno neuspešnih testov spola, čeprav na novinarski konferenci med igrami v Parizu ni predložila nobenega konkretnega dokaza v podporo tega ukrepa.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je pred tem suspendiral zvezo Iba zaradi velikih napak pri vodenju in upravljanju boksarskega športa, zato je bil Mok tisti, ki je nato vodil in določil merila za prijavo na olimpijska boksarska tekmovanja v Parizu. Khelifova je nato dobila priložnost nastopa na OI, prav tako Tajvanka Linova.