Nižja raven testosterona ali pa v moško konkurenco

Caster Semenya je ena najboljših atletinj sveta, dvakratna olimpijska in trikratna svetovna prvakinja v teku na 800 metrov, hkrati je tudi ena najbolj kontroverznih zaradi hiperandrogenosti. Južnoafričanka je v petek odlično začela nastope v diamantni ligi, v kateri želi skupno zmagati tako na 800 kot na 1500 metrov, a letošnja sezona bi bila lahko zadnja, v kateri bo (bi) prevladovala.

Semenya je sezono diamantne lige v Dohi začela z zmago v teku na 1500, v katerem je tudi izboljšala južnoafriški rekord in se spustila pod mejo štirih minut (3:59,92), že pred tem je na igrah Commonwealtha osvojila zlati dvojček, vendar pa njeni rezultati (spet) niso v ospredju. Južnoafričanka je od vstopa na veliko sceno leta 2009 v središču pozornosti, saj je tekmice premagovala za več sekund, številne so javno obupovale, da ji preprosto ni mogoče blizu, ker je telesno pač toliko močnejša. Mednarodna zveza IAAF je tako že pred leti odločila, da si mora umetno znižati naravno zelo visoko raven moškega hormona testosterona, ki je pri njej kar nekajkrat višji od ženskega povprečja, vendar pa je to pravilo mednarodno športno razsodišče v Lozani (CAS) kasneje odpravilo – po pritožbi še ene hiperandrogene atletinje, indijske šprinterke Dutee Chand – s pojasnilom, da ni mogoče sklepati, da imajo hiperandrogene atletinje takšno nepravično prednost, da jih je treba izključiti iz ženske kategorije, in IAAF naložilo, naj z natančnimi raziskavami to dokaže.

In krovna zveza je lani objavila rezultate raziskav, ki jih je opravljala nekaj let, pred kratkim pa odločila, da atletinje, pri katerih je vsebnost testosterona višja od 5 nanomolov na liter krvi, ne bodo več smele nastopati v ženski konkurenci, a le v določenih disciplinah: 400 m, 400 z ovirami, 800 m, 1500 m, milja. »Naloga zveze je, da zagotovi pravične razmere. Tako kot v drugih športih imamo tudi pri nas dve kategoriji – žensko in moško. Kriteriji, kdo sodi v katero, morajo biti jasni. Naši strokovnjaki so ugotovili, da testosteron, ne glede na to, ali ga telo naravno proizvaja ali pa je umetno vnešen, pomeni pri ženskah veliko prednost. Povečuje namreč mišično maso in moč ter viša raven hemoglobina,« so ob odločitvi zapisali pri IAAF, pri kateri so dali zdaj atletinjam s posebnostjo v spolnem razvoju do 1. novembra možnost, da si visoko raven testosterona umetno znižujejo. Če tega ne bodo storile, potem v teh disciplinah ne bodo več smele nastopati na mednarodnih tekmovanjih (lahko pa na domačih). Njihovi morebitni svetovni rekordi ne bi bili priznani, lahko pa bodo tekmovale v moški konkurenci ali mešani.
 

Meta kladiva in skoka s palico ni na seznamu

Številni so prepričani, da je novo pravilo usmerjeno prav proti Semenyi, saj so raziskave vendarle pokazale, da visoka raven testosterona predstavlja veliko prednost predvsem v tekih na 400 m (2,7 % hitrejše atletinje), 400 m z ovirami (2,8), 800 m (1,8), metu kladiva (4,5 % daljši meti) in skoku s palico (2,9 % višje), a zadnjih dveh disciplin zdaj ni na seznamu, so pa 800 m podaljšali na miljo, da so zajeli še 1500 m … »Bog me je ustvaril takšno, kot sem, in sama sebe sprejemam. Sem, kakršna sem, in ponosna sem nase,« je na to temo na twitterju zapisala Južnoafričanka, ki sicer nima maternice in jajčnikov ter je že morala na test spola, v Dohi pa na to temo le dodala: »To je nesmisel, o nesmislih pa se ne pogovarjam.« Za Semenyo, ki bi lahko sicer v zdajšnjem stanju nastopala na daljših razdaljah, bi novo pravilo morda pomenilo tudi konec kariere, če že ne to, pa gotovo njene prevlade, saj so v obdobju, ko si je že morala zniževati raven testosterona, njeni rezultati precej padli.

Predsednik IAAF Sebastian Coe novo pravilo seveda vneto zagovarja, a je – razumljivo – že naletel na številne kritike (Južnoafričani so že napovedali pritožbo na CAS), ki zvezo obtožujejo, da je rasistična, seksistična, homofobična. Tudi Paula Radcliffe, nekdanja tekačica in zdaj članica komisije atletov pri IAAF je ocenila, da gre za pravo minsko polje, a hkrati vztrajala, da Semenya ni bila tarča zveze, kar vendarle ni prav verjetno, težava z naravno visoko ravnjo testosterona pri ženskah pa je spet spodbudila primerjave, zakaj so naravne danosti pri drugih panogah dovoljene. Zakaj torej košarkarji niso razdeljeni v kategorije po višini, zakaj niso zaščiteni plavalci z manjšimi nogami in manjšim razponom rok, zakaj ne bi torej pri vseh izločili ekstremov.
 

Več kot tri kolajne?

»Žal mi je zanjo. Za ta položaj se ni odločila sama. IAAF si želi enakost, če pač je to enakost ali ne. Ampak na kateri točki se potem ustaviš? Sama sem ena najnižjih tekmovalk in kaj bomo storili v tem primeru? Bomo vsem ostalim porezali noge ali roke, da bodo stvari pravične, saj je višina v skoku s palico pomembna. Če se že odločiš za neko pravilo, potem bi bilo edino smiselno, da velja za vse discipline. Zdaj je vse skupaj prav bizarno,« je ocenila najboljša skakalka s palico v zadnjih letih Ekaterini Stefanidi, nekdanja irska tekačica Sonia O'Sullivan pa je za The Irish Times zapisala: »Morda je napočil čas, da bi bile podeljene več kot tri kolajne. Hiperandrogene atletinje bi lahko nastopale v ženski konkurenci, po koncu tekme pa bi odličja podeljevali v dveh kategorijah, če bi bilo to pač potrebno. Semenya ni edina hiperandogena atletinja, zato bi bilo to smiselno, sploh ker je natančno moč izmeriti, v katero skupino sodi katera tekmovalka.«