Ne striptiz, ampak garaška vadba

Ples ob drogu ima še vedno precej negativen prizvok, saj je za marsikoga prva asociacija nanj striptiz, vendar je lahko tudi odličen način vadbe. Morda za ženske celo ena najboljših vadb, saj je telesno zelo naporen, hkrati pa je pomemben poudarek na ženskosti in s tem boljšem počutju v svoji koži.

Ko se je na prelomu tisočletja ameriška igralka Sheila Kelly pripravljala za vlogo v erotičnem filmu Dancing at the Blue Iguana, se je morala naučiti plesa ob drogu in takrat jo je tako prevzel, da je ostal del njene vsakdanje telesne vadbe. Pa ne zgolj njene, prav zaradi nje se je začela ta oblika vadbe (S Factor) širiti po vsem svetu. »Ne le da sem si preoblikovala telo, prav tako sem poglobila svoj zakon in si pozdravila dušo,« je dejala o vadbi, ki jo sestavljajo plesni koraki in gibi na tleh, poleg ali okoli droga, elementi vrtenja na drogu ter različne poze in akrobatske figure na drogu brez stika s tlemi. Načini plesa se lahko zelo razlikujejo, lahko je večji poudarek na seksapilu, lahko na plesu ali pač na izvedbi težjih prvin.

Ples ob drogu sicer že spada med profesionalne športe, želja je, da bi postal tudi del olimpijskega programa, a negativni prizvok še kar vztraja. Znani so primeri, da ženske svojim partnerjem raje sploh ne povedo, s čim se ukvarjajo, ampak si izmislijo kakšno družbeno bolj sprejemljivo vadbo … »Takšnih izkušenj imam kar nekaj. To so pač predsodki, okoli plesa ob drogu se je ustvarila neka fama, a se mi zdi, da se stvari počasi le spreminjajo. Zame je to vadba kot vsaka druga, kakor če bi šla v fitnes. Je pa morda malce bolj zabavna in včasih sploh ne opaziš, da treniraš, ker se počutiš tako dobro. Sicer pa bi rekla, da je to optimalna vadba za celotno žensko telo in še dušo zraven,« pojasnjuje nekdanja vaditeljica plesa ob drogu Nina Bertoncelj.

Vadba plesa ob drogu je načeloma sestavljena iz dveh delov, pri prvem gre za vaje pilatesa in joge, pri drugem za delo na drogu. Tu se seveda uporablja lastna teža, kar pomeni, da gre za zelo funkcionalno vadbo, že po kratkem času se vidi, kako mišice dobivajo obliko, napredek je ob redni dejavnosti zelo hiter. »Vseskozi je treba stiskati jedro, napenjati telo, uporabljati globoke notranje mišice, hkrati dviguješ svojo težo,« pravi o »atletskem« delu Bertonc­ljeva, seveda pa je tu še tisti drugi del, ki poudarja ženskost (za vadbo plesa ob drogu se moški načeloma ne odločajo): »Ženske se po vadbi res dobro počutijo, so samozavestne, umirjene, povezane s svojo žensko platjo. Družba nam je sicer v podzavest vcepila, da je slabo, če se ženska giblje na zapeljiv način. A to nam je naravno dano, ne vem, zakaj bi potem to zatirale. Lepo je videti, ko ženska za vsaj dve uri na teden popusti zavore in je res ženska v pravem pomenu besede.«
 

Od kresničke do kače

Od začetkov se je raven vadbe zdaj že precej dvignila, obstajajo vrtljivi drogovi, spiralni, viseči s stropa, a najbolj klasičen je vendarle takšen, ki je vpet v tla in strop. Četudi se zdi morda na prvi pogled vadba nevarna, ni poškodb, padcev, morda kak zdrs, najbolj občutljivi na začetku težko uidejo kakšni modrici. Morda je manjši minus višja cena vadnine, a v primerjavi z vodenimi vadbami je tu vendarle več individualne obravnave in zato so skupine manjše.

Možnosti so za nekoga, ki ima željo in zagon, neomejene, še zlasti to velja za tiste bolj športne (sploh če imajo nekaj osnovnega gimnastičnega znanja), a tudi drugim elementov ne bi zmanjkalo. Najbolj znan in osnovni je »kresnička« (dekle se droga drži z rokami in nogami med gležnji, kolena se razširijo), ena od figur, prelomna za vsako žensko, ki vadi ples ob drogu, pa je vsekakor »kača«. To je osnova elementov, pri kateri se plesalka spusti z droga z glavo navzdol, in tu se prvič zares zave, kaj vse lahko naredi.