Najstarejši slovenski in četrti najstarejši olimpijec na svetu bo v nedeljo, 25. aprila, praznoval 101. rojstni dan.
Galerija
Marko Račič (levo) je na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu zasedel 22. mesto v teku na 400 metrov. FOTO: osebni arhiv
Na Oražnovi v Ljubljani nas je pričakal poln energije, dobre volje in nadvse zgovoren. Svežega izvoda Dela, na katerega je naročen, pred jutranjim obiskom še ni vzel v roke, saj se je raje pripravil na druženje. Tudi najstarejšemu slovenskemu olimpijcu, ki je tekel na 400 metrov na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu, je hitro minilo pandemično leto; od stotega do stoprvega rojstnega dne, ki ga bo praznoval jutri.
Vsem svetuje, da se cepijo
Ker se je Marko Račič že cepil proti covidu-19, smo lahko sproščeno klepetali v njegovem delovnem kabinetu. »Najprej se nisem hotel cepiti, saj so se mi zdele tiste igle, ki sem jih videl na televiziji, ogromne. Toda potem mi je prijatelj razložil, da ni nič strašnega, in sem se premislil. Pa res ni bilo nič posebnega. Tako rekoč nobenih stranskih učinkov nisem čutil. No, po drugem odmerku cepiva AstraZenece sem imel rahlo povišano temperaturo, toda počutil sem se dobro, niti roka me ni bolela. Zdravnik mi je že prej svetoval, da naj vzamem lekadol, če bom slab. Vse se je dobro izšlo,« je pojasnil kleni olimpijec in brez pomisleka svetoval: »Cepite se, kaj pa drugega!«
Dolgčasa ne pozna
Kot pravi športnik, vajen reda in discipline, ne odstopa od ustaljenega dnevnega urnika. »Zjutraj si sam pripravim zajtrk, opoldne mi pa prinesejo kosilo. Vmes preberem Delo, na katerega sem naročen. Časopis grem sam iskat po stopnicah v pritličje, da se malce rekreiram. Ob prebiranju časopisov rad rešujem križanke. Na televiziji in radiu spremljam poročila, da sem na tekočem. Gledam tudi razne športne prenose, pa kviz Vem!, vodi ga tudi Anže Bašelj, ki ga poznam od rojstva, in Maria z Jokerjem. Kadar je treba, tudi kaj napišem. Roke se mi še ne tresejo, tako da nimam težav s tem,« je nekdanji atlet in pozneje selektor jugoslovanske ženske reprezentance s slovito Vero Nikolić ter atletski sodnik, statistik in publicist predstavil svoj vsakdan in dodal: »Ob četrtkih poskrbijo zame ženske iz Zavoda za oskrbo na domu. V ponedeljek naj bi bila oddaja na televiziji, ki govori o oskrbi starejših ljudi. Pred mesecem dni smo snemali, rade volje sem sodeloval, ko so me povprašali, ali sem pripravljen povedati, kako živim na stara leta. Snemali in klepetali smo več kot eno uro. Povedali so mi, da bodo predvajali kar devetminutni prispevek, to se mi zdi kar zajetno.«
Ne v dom, seli se v Križ
»S hčerko Mojco se pripravljava na selitev v Križ blizu Sežane. Tam je kupila manjše zemljišče in čez kakšen mesec se bova preselila. Pri selitvi sem ji šel na roko, saj je dobila dobro ponudbo za opremljeno hišo, ki ima med drugim tudi vinsko klet. Raje bi bil v Ljubljani, saj je kar mali šok, da se pri teh letih selim in prilagajam na novo okolje. Z nami bo živela ženska, ki bo skrbela zame. Seveda je bolje to, kot pa da bi šel v dom. Hčerka je rekla, da me ne bo poslala tja, da bova do konca skupaj,« je povedal z neizmernim ponosom in zadovoljstvom, da še vedno lahko uživa v življenju. To se zdi resnično sila preprosto, ko ste v družbi Marka Račiča, uglajenega gospoda iskrivih misli.
Četrti najstarejši olimpijec na svetu
Marko Račič je najstarejši slovenski olimpijec in najstarejši med olimpijci iz nekdanje Jugoslavije. Hkrati je četrti najstarejši še živeči olimpijec na svetu in drugi v Evropi. Najstarejši je nekdanji urugvajski jadralec Felix Sienra, rojen 21. januarja 1916. Na stari celini je zastavonoša med olimpijskimi veterani nekdanja italijanska alpska smučarka Celina Seghi, rojena 6. marca 1920.
Komentarji