Kranjsko tekmo 2020 bi rešila le mobilna stena na prostem

Športno plezanje v slovenskem prostoru nikoli ni uživalo toliko pozornosti kot v zadnjih letih. V prihodnjem bo panoga dočakala olimpijsko premiero v Tokiu in dobila še dodatno razsežnost. Mladi bi radi plezali kot prva zvezdnica sveta Janja Garnbret, ki jo vsako leto občudujejo na tekmi za svetovni pokal v Kranju, a Slovenija – kot kaže – plezalne smetane v letu 2020, najpomembnejšem za panogo, ne bo gostila.

Tekmovalni koledar za svetovni pokal 2020 vsebuje pet prizorišč, to so Innsbruck, Villars, Chamonix, Briançon in Xiamen, katero bo šesto, ta čas ni znano. Kranjske tekme, ki je v programu neprekinjeno od leta 1996, ni več v izbrani družbi. »Nismo dobili potrditve. Mednarodna zveza za športno plezanje (IFSC) nam je poslala dopis, v katerem piše, da bi radi tekme za svetovni pokal dvignili na višjo raven,« je povedal vodja kranjske preizkušnje Tomo Česen.

Prav nenavadno se sliši, da po najuspešnejši sezoni za slovensko športno plezanje, v katerem je Garnbretova premikala zgodovinske mejnike v tem športu, reprezentanca ostaja brez domače tekme.
 

Še so možnosti za zasuk

Predsednik IFSC Marco Maria Scolaris je za STA pojasnil, da je dvorana Zlato polje, ki je pravzaprav šolska telovadnica, v kateri naslednje jutro po plezalnem spektaklu za svetovni pokal že poteka pouk, postala premajhna za takšno raven tekmovanj.



»Naš šport se razvija, potrebujemo večja prizorišča. Z večjo priljubljenostjo panoge pa se je povečalo tudi zanimanje v državah, ki še niso gostile tekem in bi jih rade, prihajajo z zelo dobrimi ponudbami. Dokler smo imeli v izboru le nekaj kandidatov, je bilo preprosto tekmo dodeliti Kranju, zaradi tradicije in prijateljstva, zdaj pa se je konkurenca zaostrila in odpirajo se nove priložnosti,« je dejal Scolaris in dodal, da mora Slovenija predlagati nekaj večjega in boljšega, če se želi vrniti v koledar. Česen je poudaril ravno nasprotno, po njegovi oceni prireditelji ne stojijo v vrsti z željo po organizaciji tekem.

Scolaris pogreša tudi nacionalni panožni center: »Zdi se, da je Slovenija na tem področju v zadnjih letih malce zaspala.« Kljub pomanjkljivostim dvorane Zlato polje pa je opozoril, da še obstajajo možnosti za zasuk in vrnitev preizkušnje v slovenski prostor. Za takšen scenarij od prirediteljev pričakuje predstavitev projekta, ki obeta boljšo tekmo kot doslej.
 

Obrnili so se na ministrstvo

Pri Planinski zvezi Slovenije se zavedajo težav z neustrezno infrastrukturo, obrnili so se na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, težavo bi jim pomagal rešiti ustrezen razpis, je dejal generalni sekretar zveze Matej Planko. V pripravi so tudi projekti postavitve plezalnih centrov na različnih lokacijah.



Ta čas nikjer v državi ni primerne infrastrukture, ki bi lahko gostila tekmo za svetovni pokal, edina hitra rešitev za izvedbo plezalnega spektakla bi bila mobilna stena (najem ali nakup) in organizacija dogodka na prostem, kar počnejo ponekod v tujini. »A za uresničitev te zamisli potrebujemo dodatna finančna sredstva, saj se že zdaj proračun tekme približuje 100.000 evrom,« je povedal Planko.

Na zvezi bodo to možnost podrobneje preučili in predlog, če se bo le vse izšlo, poslali na IFSC. Storili bodo vse, da se številka ne bo ustavila pri 24 tekmah, je poudaril Česen. »Organizacija tekme ni posel, srečen si, če prideš na ničlo. Pri drugih zvezah, ki prodajajo televizijske pravice, delež dobi tudi prireditelj, v našem športu pa ni tako, od IFSC ne dobimo ničesar in to se bo moralo spremeniti. Če hočejo večji spektakel, se morajo zavedati tudi višjih stroškov,« se je zazrl k novim izzivom.