Galerija
Kaj so po tekmi povedali najboljši?
Preberite izjave šestih zmagovalcev tekov ljubljanskega maratona ter dveh najhitrejših Slovencev na 42 kilometrov.
Gezahegn Wodaregay Kelkile je bil zadovoljen z zmago in rezultatom. FOTO: Roman Šipić
27. 10. 2019 | 19:30
27. 10. 2019 | 19:37
4:32
A+A-
Cilj je izpolnjen, tako želeni ženski rekord proge ljubljanskega maratona je padel. Krepko – za debelo minuto in pol – ga je izboljšala Kenijka Bornes Chepkirui Kitur, ki je v cilj pritekla s časom 2;21:26. Kaj je povedala po tekmi in kaj so povedali ostali zmagovalci?
Prvih sedem kilometrov sem tekla v skupini, nato sem ostala sama, a me je publika zelo motivirala, zato niti ni bilo tako težko; noge niso bile utrujene, nekoliko me je ponesel tudi adrenalin. Ne morem verjeti, da sem izboljšala rekord Sonje Roman, s tem sem izjemno zadovoljna. Sedaj se bom osredotočila na priprave na evropsko prvenstvo v krosu, na katerem želim osvojiti kolajno. Letos imava z mojo trening partnerico Marušo Mišmaš dokaj različna urnika. Ona je že zaključila sezono, zato se za EP ne bova pripravljali skupaj. Toda delam po načrtu trenerja in sem prepričana, da sem na pravi poti.
Začel sem nekoliko počasneje, med drugim in tretjim kilometrom pa sem pospešil. Nihče več ni mogel resno slediti in preostanek tekme sem tekel sam. Na to sem sicer navajen, tako da pretiranih težav nisem imel. Z rekordom proge sem zadovoljen, zelo pa me veseli tudi, da sem po poškodbi stopalnice v tej sezoni znova v dobri formi. Sedaj me čaka še nekaj tekmovanj, med njimi bo najpomembnejše evropsko prvenstvo v krosu, ki bo na sporedu ob koncu leta.
Vse, kar je bolje od osebnega rekorda, je uspeh, zato sem z doseženim zadovoljna. Decembra bom nastopila na maratonu v Valencii in ocenjujem, da je nastop na ljubljanskem maratonu dobra popotnica. Nastopila sem malenkost utrujena, saj sem trenutno v trenažnem procesu za omenjeni maraton. Veseli me, da dobro treniram in da nisem poškodovana. Maratonska norma za olimpijske igre prihodnje leto je zame previsoka, bi pa se lahko v Tokio uvrstila, če bi prišla med osemdeset najboljpih maratonk na svetu.
Sonce je bilo vsake pol ure močnejše, kar se je poznalo na rezultatu. Zaradi višjih temperatur je tekma iz kilometra v kilometer postajala zahtevnejša. Čeprav je bila proga v domačem Novem mestu, kjer sem nedavno zmagal, kar zahtevna, pa sem tam dosegel boljši čas. Zadovoljen sem z današnjo zmago, čas pa bi bil lahko boljši, kar sem pokazal že v dolenjski prestolnici. Danes mi enostavno ni steklo, kot bi si želel.
Vesela sem, da sem odtekla osebni rekord. Z uvrstitvijo se nisem obremenjevala, edini cilj je bil, da prebijem mejo treh ur. Malo me je skrbelo napovedano pretoplo vreme, ker imam raje hladnejše dneve. Toda izšlo se je kar dobro. V prostem času poleg teka rada tudi kolesarim in smučam.
Štartal sem nekoliko prehitro. S Simonom Navodnikom sva tekla skupaj, nekaj časa je narekoval ritem tudi Peter Kastelic, ki je nastopil na polmaratonu. Potem sem plačal davek prehitrega ritma, vendar sem prebrodil najhujšo krizo. Na koncu je bilo težko, saj sem letos pretekel le nekaj čez 2000 kilometrov, veliko premalo. Zato sem tekel zame ritem za upokojence. A upam, da se bom zdaj vendarle sestavil po vseh zdravstvenih težavah in bolje pripravil na spomladanski nastop. Hitrost imam, manjka pa mi vzdržljivosti.
Zelo sem vesela in hvaležna, da sem lahko tekla na ljubljanskem maratonu. Nisem si mislila, da sem sposobna odteči tako dober rezultat. Proga mi je bila všeč, prav tako ljudje, ki so me spodbujali ob njej.
Zadovoljen sem z rezultatom, več ne bi mogel doseči. Osebni rekord sem postavil v hladnejšem vremenu, ki mi bolj ustreza. Če je tako toplo, kot je bilo danes, ne morem teči zelo hitro. Sicer pa mi je bila tekma všeč.
Klara Lukan. FOTO: Peter Kastelic
Prvih sedem kilometrov sem tekla v skupini, nato sem ostala sama, a me je publika zelo motivirala, zato niti ni bilo tako težko; noge niso bile utrujene, nekoliko me je ponesel tudi adrenalin. Ne morem verjeti, da sem izboljšala rekord Sonje Roman, s tem sem izjemno zadovoljna. Sedaj se bom osredotočila na priprave na evropsko prvenstvo v krosu, na katerem želim osvojiti kolajno. Letos imava z mojo trening partnerico Marušo Mišmaš dokaj različna urnika. Ona je že zaključila sezono, zato se za EP ne bova pripravljali skupaj. Toda delam po načrtu trenerja in sem prepričana, da sem na pravi poti.
Jan Kokalj. FOTO: Peter Kastelic
Začel sem nekoliko počasneje, med drugim in tretjim kilometrom pa sem pospešil. Nihče več ni mogel resno slediti in preostanek tekme sem tekel sam. Na to sem sicer navajen, tako da pretiranih težav nisem imel. Z rekordom proge sem zadovoljen, zelo pa me veseli tudi, da sem po poškodbi stopalnice v tej sezoni znova v dobri formi. Sedaj me čaka še nekaj tekmovanj, med njimi bo najpomembnejše evropsko prvenstvo v krosu, ki bo na sporedu ob koncu leta.
Neja Kršinar. FOTO: Roman Šipić
Vse, kar je bolje od osebnega rekorda, je uspeh, zato sem z doseženim zadovoljna. Decembra bom nastopila na maratonu v Valencii in ocenjujem, da je nastop na ljubljanskem maratonu dobra popotnica. Nastopila sem malenkost utrujena, saj sem trenutno v trenažnem procesu za omenjeni maraton. Veseli me, da dobro treniram in da nisem poškodovana. Maratonska norma za olimpijske igre prihodnje leto je zame previsoka, bi pa se lahko v Tokio uvrstila, če bi prišla med osemdeset najboljpih maratonk na svetu.
Mitja Krevs. FOTO: Roman Šipić
Sonce je bilo vsake pol ure močnejše, kar se je poznalo na rezultatu. Zaradi višjih temperatur je tekma iz kilometra v kilometer postajala zahtevnejša. Čeprav je bila proga v domačem Novem mestu, kjer sem nedavno zmagal, kar zahtevna, pa sem tam dosegel boljši čas. Zadovoljen sem z današnjo zmago, čas pa bi bil lahko boljši, kar sem pokazal že v dolenjski prestolnici. Danes mi enostavno ni steklo, kot bi si želel.
Saša Pisk. FOTO: Roman Šipić
Vesela sem, da sem odtekla osebni rekord. Z uvrstitvijo se nisem obremenjevala, edini cilj je bil, da prebijem mejo treh ur. Malo me je skrbelo napovedano pretoplo vreme, ker imam raje hladnejše dneve. Toda izšlo se je kar dobro. V prostem času poleg teka rada tudi kolesarim in smučam.
Primož Kobe. FOTO: Roman Šipić
Štartal sem nekoliko prehitro. S Simonom Navodnikom sva tekla skupaj, nekaj časa je narekoval ritem tudi Peter Kastelic, ki je nastopil na polmaratonu. Potem sem plačal davek prehitrega ritma, vendar sem prebrodil najhujšo krizo. Na koncu je bilo težko, saj sem letos pretekel le nekaj čez 2000 kilometrov, veliko premalo. Zato sem tekel zame ritem za upokojence. A upam, da se bom zdaj vendarle sestavil po vseh zdravstvenih težavah in bolje pripravil na spomladanski nastop. Hitrost imam, manjka pa mi vzdržljivosti.
Bornes Chepkirui Kitur. FOTO: Roman Šipić
Zelo sem vesela in hvaležna, da sem lahko tekla na ljubljanskem maratonu. Nisem si mislila, da sem sposobna odteči tako dober rezultat. Proga mi je bila všeč, prav tako ljudje, ki so me spodbujali ob njej.
Gezahegn Wodaregay Kelkile. FOTO: Roman Šipić
Zadovoljen sem z rezultatom, več ne bi mogel doseči. Osebni rekord sem postavil v hladnejšem vremenu, ki mi bolj ustreza. Če je tako toplo, kot je bilo danes, ne morem teči zelo hitro. Sicer pa mi je bila tekma všeč.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji