Javna kazen zaradi dopinga hujša kot zaporna

Nekdanji vrhunski atlet Haile Gebrselassie je mladim novinarjem po vsem svetu razkril svoje videnje o dopingu, vročih vremenskih pogojih in novih tehnoloških odkritjih. V Etiopiji gredo športniki v primeru zlorabe dopinga lahko tudi v zapor, a Gebrselassie pravi, da je javna kazen hujša kot zaporna.

Etiopija je ena izmed redkih držav, kjer športnik zaradi zlorabe dopinga lahko prejme zaporno kazen med tremi in petimi leti. »Podpiram zaporno kazen, a ne vidim rad športnika v zaporu. Vsaka država ima svoj sistem in ne pričakujem, da bi ves svet vpeljal tako kazen. Ne pravim, kaj je prav in kaj ne, ampak doping je resna težava,« je dejal Gebrselassie v okviru spletnega izobraževanja mladih novinarjev, ki ga organizira Mednarodno združenje športnih novinarjev AIPS.

»Veliko atletov razmišlja, da bi vzeli prepovedana sredstva, zmagali na eni tekmi, zaslužili precej denarja, potem pa jim je vseeno, če jih ujamejo in jim za štiri leta prepovedo nastopanje,« je prepričan nekdanji rekorder. Vendar pa je v Etiopiji po njegovem mnenju hujša kot zaporna javna kazen.
 

Športniki se morajo potiti

»Če bi nekdo, IAAF ali WADA, dejali, da se je Haile dopingiral, bi kar umrl. Kako bi se potem lahko pojavil pred Etiopijci? Ne morete si predstavljati, kaj se dogaja tu,« pravi 47-letnik.

V atletskem svetu je poleg dopinga veliko govora tudi o novih tehnoloških čevljih, ki naj bi pomagali k boljšim dosežkom. »Športniki se morajo potiti, dobro trenirati. Imeti morajo pravi odnos. To so stvari, ki bi morale šteti za dober rezultat in ne tehnologija ali pomoč zdravnikov. Človeška sposobnost lahko premaga tehnologijo,« je prepričan Gebrselassie.



Sam se je celo bolje počutil, ko je tekel bos: »Čevlji so mi povzročili veliko težav, boleli so me prsti. Ko si tekel po deželi, si moral prečkati reko in v času deževne dobe so bile ceste umazane. Če si tekel bos, si si v reki lahko umil noge in tekel naprej, s čevlji tega ne moreš storiti.«
 

V Katarju je bilo grozno

Etiopijec se je dotaknil tudi lanskega atletskega svetovnega prvenstva, ki je potekalo v Katarju in kjer je imelo na maratonski preizkušnji veliko atletov zaradi visokih temperatur in vlage težave. »Katar je veliko denarja vložil v štadion za SP, maraton pa je na prostem in mu ni uspelo zagotoviti primernih pogojev. Ženska tekma je bila grozna,« se spominja Gebrselassie. Atletinje so na pot krenile ob polnoči ob 33 stopinjah Celzija in več kot 70-odstotni vlažnosti. Kraljevsko razdaljo je na koncu preteklo le 40 od 68 tekmovalk.

Lani se je pojavljajo veliko kritik glede SP, za olimpijske igre na Japonskem, ki bodo po prestavitvi prihodnje leto, pa se v tej smeri pojavlja veliko skrbi, saj Japonska slovi po zelo vročih poletjih. »Na dolgih razdaljah je vreme zelo pomembno. Če je vroče, se telo izsuši in je lahko izgubiti zavest. Ena stvar je, da imaš primerno infrastrukturo in hotele, druga pa je, da paziš na udobnost in zdravje atletov. Upam, da bodo v prihodnosti odgovorni to razumeli,« je sklenil Gebrselassie.