Hitri »polži« ali maratonci tečejo presenetljivo hitro

Maratonci tako na prvo žogo veljajo za suhe in počasne grinte, ki niso dobri za nič drugega kot za dolgočasne teke na dolge proge. V tem prepričanju, strnjenem v en stavek, se skriva precej napak. Prva je seveda ta, da so maratonci počasni, pa tudi maraton nikakor ni odraz nekega brezidejnega mazohizma.

No, tokrat se bomo pozabavali s hitrostjo. Že na začetku bomo tudi ugotovili, da preprosto računstvo, ki smo se ga učili v osnovni šoli, v življenju marsikdaj pride prav. Kenijec Partick Makau je v Berlinu postavil svetovni rekord na 42.195 metrov. Ko je prečkal ciljno črto, se je ura ustavila pri dveh urah, treh minutah in osemintridesetih sekundah. S tem je za enaindvajset sekund izboljšal rekordni dosežek, ki ga je Etiopijec Haile Gebrselassie dosegel leta 2008 na isti trasi.

Makau je maratonsko razdaljo pretekel v povprečnem tempu dveh minut in šestinpetdesetih sekund na kilometer. To pomeni, da je vsakih sto metrov pretekel v sedemnajstih sekundah in šestih desetinkah. Še z drugimi besedami - to je hitrost, ki je večina navadnih Zemljanov ne zmore niti na polkilometrski razdalji. En kilometer v tem tempu zmorejo redki res odlično pripravljeni rekreativci.

Slovenija Ljubljana 25.10.2009-LJUBLJANSKI MARATON FOTO:IGOR MODIC/DELO

Poglejmo še nežnejši spol. Leta 2003 je Paula Radcliffe londonski maraton pretekla v dveh urah, petnajstih minutah in petindvajsetih sekundah. Po skoraj desetletju je njen dosežek še vedno nedotaknjen. V povprečju je tekla tri minute in trinajst sekund na kilometer oziroma 19,3 sekunde na sto metrov. Tudi to je hitrost, iz katere bi težko sklepali, da so maratonci počasni polži.

Izhajajoč iz teh podatkov nas je seveda zanimalo, kako hitri so maratonci na kratkih progah. Na pomoč smo poklicali najboljšega slovenskega maratonca Romana Kejžarja, ki ima s časom 2:11:50 (3:07 min/km) še vedno državni rekord. Kejžar je v karieri tekel tudi na srednje proge: na 1500 metrov ima rekord 3:47,33. Miljo je premagal v času 4:17,58, 5000 metrov v času 14:10,68, 10 kilometrov pa v 29:15,18. Vprašali smo ga, kakšni so njegovi časi na 100, 200 in 400 metrov. »Na sto metrov nimam uradno izmerjenega časa, a sem prepričan, da bi v najboljših letih tekel pod dvanajstimi sekundami in pol. 200 metrov sem tekel pod petindvajsetimi sekundami, na 400 metrov pa moj najboljši dosežek znaša 52 sekund.«

ni podpisa

Hitrost je tudi pri maratoncih sestavni del treninga. Njihove priprave so sestavljene iz številnih intervalnih treningov, ki vključujejo tudi šprinte na 100 in 200 metrov. Tempo treh minut na kilometer pomeni hitrost 20 kilometrov na uro. Pri tej hitrosti se najboljši maratonci smehljajo, rekreativcem pa že zdavnaj utripajo vse rdeče lučke. Ob tems eveda ni treba posebej poudarjati, da maratonci to hitrost lahko vzdržujejo vseh dvainštirideset kilometrov.

20 km/h, kolikor znaša maratonsko povprečje najboljših na svetu, se morda zdi počasi v primerjavi s šprinterskimi 37,5 kilometra na uro, kolikor jih je zmogel najhitrejši Zemljan Usain Bolt. A v resnici so maratonci na stometrski razdalji precej bližje Boltu, kot je on njim na dvainštirideset kilometrov.