Gibajte se zase in svojega soseda

Slovenci se radi pohvalimo, da smo športni narod. Statistični podatki kažejo, da se gibamo več kot drugi Evropejci, tak občutek nam malodane iz dneva v dan dajejo tudi naši izjemni vrhunski športniki, ki nas z velikimi podvigi razvajajo ne glede na letni čas. Ko na belih strminah ne zmaguje Ilka Štuhec, to na plezalnih stenah počne Janja Garnbret. Tim Gajser naslove svetovnega prvaka osvaja na motorju, Primož Roglič in Tadej Pogačar zmagujeta na največjih kolesarskih dirkah, Luka Dončić navdušuje košarkarski svet, Jan Oblak nogometnega. Za vse naše ase, ki krojijo svetovni vrh, bi potrebovali že imenik.



Bolj kot naštevanje imen in dosežkov so zanimive zgodbe teh izjemnih ljudi, ki premikajo meje mogočega, vendar so na koncu tudi sami le ljudje iz mesa in krvi. V posebni prilogi Dela in Slovenskih novic Evropski teden športa boste to ugotovili, ko boste prebrali, s čim sta se med aktivno kariero ali po njej soočala in tudi premagala Brigita Langerholc in Žan Košir. Vrhunski šport in življenjske okoliščine so ju pripeljali na rob obupa, vendar sta se vrnila iz teme v svetlobo. Spet prek športa in gibanja, le lotiti sta se ga morala z drugačno mero in drugačnim razmišljanjem, takšnim, ki je zanju bolj zdrav.



To je najboljše vodilo tudi za slehernika, za katerega poklic ni šport, temveč sedeča služba v pisarni, ki morda marsikoga tudi spravlja na rob obupa. »Vse življenje je treba biti telesno aktiven, številni pa že dajejo velik poudarek tudi meditaciji. In mislim, da bo to kmalu postala nujna kombinacija, naši otroci bodo morali obvladati vsa ta orodja, saj bo to iz sveta prišlo tudi k nam. Prepričana sem, da bi bili odnosi v podjetjih znosnejši, če bi ljudje imeli določene jutranje rutine, ko bi nekaj naredili zase. Lahko da v 20 minutah sprehodijo psa, lahko to potem še nadgradijo z meditacijo ali dihalnimi tehnikami,« je Langerholčeva predstavila svoj recept za zdrav duh v zdravem telesu, ki bi lahko pomagal odpraviti tudi enega od najmanj zaželenih slovenskih »nacionalnih športov«, prepirljivost s sosedi.

Če je čas za kavo, je tudi čas za šport

»Rekreativna dejavnost je svet v malem. V njem doživljamo vse: treba je razmišljati, čustvovati, v tem svetu vzpostavljamo in vzdržujemo odnose, moramo delati in tudi napredujemo. Športno-rekreativna dejavnost je odraz nas samih in je najvarnejši poligon za preskušanje sebe, za osebnostni napredek. In zagotovo vedno pomeni obogatitev življenja, ta trenutek in še bolj na dolgi rok,« je blagodejne učinke aktivnega življenja v prilogi predstavila psihologinja dr. Tanja Kajtna.



Če še niste prepričani, da bi morali in da lahko dvignete zadnjo plat, je tu še kaskaderka Tjaša Perko: »Če se najde čas za kavo, se najde tudi za šport. Če ne drugega, zvečer se pač ne usedeš pred televizijski sprejemnik ali računalnik in bereš nebuloze. Na glavo daš lahko svetilko in greš na tek. Vse je le izgovor, dvakrat na teden se najde čas.«



Paleta dobrih stvari, ki jih lahko storite zase je vsaj tako pestra kot ponudba slovenskih vrhunskih športnikov, le izbrati morate tisto, ki vam najbolj ustreza. Evropski teden športa, ki ga od 23. do 30. septembra pripravlja Olimpijski komite Slovenije, vam bo gotovo pomagal pri izbiri. Morda pa tudi naše posebna priloga, v kateri boste lahko prebrali, da visoka tehnologija ni nujno sovražnik, temveč zaveznik telesne dejavnosti. Za učinkovito vadbo pa pravzaprav ne potrebujete nič, le svoje telo. Vse zgodbe bomo v naslednjih dveh tednih objavili tudi na naši spletni strani.