Benjamin Savšek je lovil tretjo krono in ostal brez kolajne

V vrhunskem slogu so se slovenski slalomisti na divjih vodah lotili nastopa na 42. svetovnem prvenstvu in že prvi tekmovalni dan v Augsburgu osvojili dve kolajni v ekipnih preizkušnjah: kanuisti zlato, kajakašice srebrno. Velika pričakovanja pred tekmami za posameznike pa so nato ostala zgolj lepe želje. Najvišje se je uvrstil Benjamin Savšek, ki se je po žetvi šampionskih lovorik na lanskih olimpijskih igrah in letošnjem evropskem prvenstvu moral zadovoljiti s četrtim mestom med kanuisti. Kajakašema Evi Terčelj (8.) in Petru Kauzerju (10.) sta se finalna nastopa povsem ponesrečila, drugi so že prej obtičali v brzicah.

Podobno kot lani v Bratislavi, kjer je moštvo kajakašev osvojilo bronasto odličje, se Slovenci niso veselili posamičnega podviga na SP. Če so v obdobju 2009-2017 na sedmih zaporednih mundialih vselej proslavili vsaj eno individualno kolajno (skupno deset, od teh štiri zlate), se je sprva začel ritem par-nepar, zdaj pa očitno še bolj negativen trend. Leta 2018 je kislo razpoloženje v Riu de Janeiru popravilo moštvo kanuistov, leto dni pozneje se je Eva Terčelj veselila zlata in kanuist Luka Božič brona, lani pa sta bila najvidnejša slovenska dosežka Kauzerjevo osmo mesto in Savškovo deveto.

Najbolj stanoviten pri 35 letih

Zaradi uspehov na vseh drugih tekmovanjih stanja v slovenskem kajakaštvu nikakor ne moremo oceniti kot slabo, čeprav pogrešamo kakšnega udarnega mladega aduta. Za stanovitnost na svetovnem vrhu pri 35 letih skrbi Savšek (Kauzer je še tri leta starejši, Božič je dopolnil 31 let, Terčeljeva 30), ki je po sanjskih zlatih uspehih na OI v Tokiu in letošnjem EP v Liptovskem Mikulašu poskušal združiti vse tri najdragocenejše krone.

Luka Božič se v Augsburgu ni prebil v najboljšo deseterico. FOTO: Nina Jelenc/KZS

V Augsburgu ga je od novega zmagoslavja ločilo 2,01 sekunde, torej bi za zmagovalcem Siderisom Tasiadisom iz Nemčije zaostal tudi, če bi mu v finalu izbrisali kazenski pribitek zaradi dotika 15. vratic. Slovak Alexander Slafkovsky je bil od slovenskega asa hitrejši za 83 stotink, čeprav si je prislužil štiri kazenske sekunde, bronasti Nemec Franz Anton je Savška prekosil za štiri desetinke.

Seveda si je želel več

»V polfinalu sem z dobro nadzorovanim veslanjem zasedel četrto mesto, zato sem v finalu poskušal nekaj dodati. Posledica napada je bil dotik vratic, poleg tega pa sem čas izgubil tudi pri zadnjih dveh protitočnih vratcih oziroma nasploh v spodnjem delu. Če bi mi veslanje v cilj nekoliko bolj steklo, bi bilo najbrž dovolj za kolajno. Do zadnjega sem sicer živčno spremljal Antonov nastop, saj sva bila izenačena pri vmesnih časih, na koncu pa je bil malo hitrejši. Zato mu moram čestitati, tako kot drugima dvema na zmagovalnem odru. Jasno je, da sem si želel doseči več, a tako je v našem športu, zdaj ne morem ničesar spremeniti,« je ocenil Savšek, ki ni kazal znakov pretirano slabe volje.

Eva Terčelj (levo) se je za konec preizkusila še v novi olimpijski disciplini, ekstremnem slalomu. FOTO: Nina Jelenc/KZS

»Malo razočaranja čutim, saj želim zmagati na vsaki tekmi. Toda zavedam se, da ne moreš biti vedno prvi. Enkrat se izide, drugič ne. Včasih ti jo lahko zagode divja voda, drugič se ti lahko vse odpre. Nikoli ne moremo vedeti, kaj se lahko zgodi, zato smo pod pritiskom pred vsakim nastopom. Danes mi ni uspelo, a moram dvigniti glavo in razmišljati o prihodnosti. Saj tudi četrto mesto ni slab rezultat, je pa res, da je najbolj nehvaležno,« je imel mešane občutke Ljubljančan, svetovni prvak leta 2017 v Pauju.

Z glavo skozi zid ne gre

Njegov kanuistični soborec in tekmec Luka Božič bi moral biti za poldrugo sekundo hitrejši za preboj v finalno deseterico, Eva Alina Hočevar za slabo sekundo. Najbolj pa sta se po glavah tolkla Peter Kauzer (skoraj dobesedno) in Eva Terčelj. Hrastničan je bil v soboto najhitrejši v finalu, v odločilnem nastopu pa je ob napaki pri drugih vratcih s čelom udaril v betonski pomol in slednjič zaostal za zmagovalcem Vitom Prindišem iz Češke za dobrih 13 sekund.

»Želel sem se odriniti od zidu, a mi je spodneslo čoln in izgubil sem ravnotežje. Še dobro, da sem imel čelado, sicer bi moral na šivanje. Napadal sem sicer še naprej, a napake so se le stopnjevale. Razočaran sem, prvenstvo se mi ni posrečilo,« je razočarano ocenil svetovni prvak iz let 2009 in 2011.

Le za nekaj stotink manj je bila od zlate Nemke Ricarde Funk počasnejša Terčeljeva. V nedeljo se je preizkusila še v ekstremnem slalomu, saj bo na sporedu olimpijskih iger 2024 v Parizu, in se uvrstila med najboljšo osmerico; izpadla je v polfinalu.