V članku preberite še: 

- V preteklem tednu, ki ga je zaznamoval tudi dan zavedanja o avtizmu, sem si znova ogledala dva dokumentarca. Prvi, Zakaj skačem, eksplicitno govori o avtizmu. Drugi, Greta – o najstniški aktivistki, za katero je svet prvič slišal, ko je, da bi opozorila na problematiko podnebnih sprememb, sedla na tla in špricala šolo pred švedsko vlado – pa se ne more izogniti aspergerjevemu sindromu, ki ga, še s kakšno pridruženo motnjo, ima Greta Thunberg.

- Zakaj odtavate od doma? Zakaj ste obsedeni z nekaterimi stvarmi? Zakaj skačete?
Na to in še na desetine vprašanj v knjigi Zakaj skačem (Mladinska knjiga, 2017, prevod Apolonija Klančar) in zdaj tudi v dokumentarnem filmu režiserja Jerryja Rothwella z istoimenskim naslovom (za zdaj si ga lahko, tako kot tudi film Greta, ogledate v virtualnem kinu https://videoteka.demiurg.si/ in https://online.artkinomreza.si/) odgovori trinajstletni Naoki Higašida, avtistični deček, ki nam pokaže, da ljudje z avtizmom ne zaznavajo in čutijo premalo, ampak drugače. Drobno delo z velikim srcem, ki razsvetli, pretrese, opogumi in spodbuja k empatiji do različnosti.

- Gillberg meni, da inteligenčni kvocient pri tako majhnih otrocih ni zabetoniran. Ne nazadnje so razvojno-nevrološke motnje med filozofi imeli Immanuel Kant, Kierkegaard, Wittgenstein, znanstvenik Einstein, igralka Greta Garbo, pisatelja Hans Christian Andersen in Conan Doyle, skladatelji Beethoven, Bruckner, Satie, Bartók, slikarji Kandinski, Hopper, Klee, pisatelj in filmar Robbe-Grillet in režiser Stanley Kubrick ter cel kup drugih umetnikov, humanistov, znanstvenikov, ki so se zaradi svojih vrhunskih dosežkov kdaj znašli tudi na straneh časopisa, ki ga pravkar berete.