V nadaljevanju preberite še:

Za kratico Ensconet se skriva ime mreže institucij, ki se ukvarjajo z bančnimi posli. Bolj natančno: Ensconet je mreža semenskih bank. Še bolj natančno: Ensconet je Evropska mreža za varovanje semen avtohtonih rastlinskih vrst.

Semenske banke nimajo trezorjev, bančnih okenc in bankomatov. Lahko pa imajo hladilnike. Ne hranijo gotovine ali digitalnega denarja, temveč varujejo rastlinske vrste. Lahko gre za dokaj enostavno obliko ex situ varovanja rastlinskih vrst. Semenska banka je namreč zbirka semen rastlinskih vrst, ki so shranjena v kontroliranih razmerah, najpogosteje v zamrzovalnikih pri -20 °C, tekočem dušiku ali na suhih temnih mestih.

V semenskih bankah se redno preverjata živost in kaljivost semen. Kadar pa govorimo o naravnih semenskih bankah, gre za semena rastlin, ki so shranjena v prsti in tam čakajo na ugodne okoljske dejavnike za kalitev (Roberts 1981).

Semenske banke so s svojimi specifičnimi pogoji shranjevanja eden stroškovno najučinkovitejših načinov zagotavljanja virov za dolgoročno ohranitev ex situ genskega materiala rastlin. Glavna prednost semenske banke je v tem, da lahko na relativno majhnem prostoru omogoča hrambo velike pestrosti genskega materiala v obliki semen (Laliberte 1997).

V vsej človeški zgodovini, vse od začetkov kmetijstva in naprej, so semena za človeka pomenila preživetje. Uporabljal jih je bodisi za hrano bodisi kot vir vzgoje novih rastlin za prehrano.

Stari Egipt je imel velike žitnice. Če je faraon hotel obdržati svoj položaj, je moral zagotoviti dovolj hrane. Da so semena vir za razširjanje rastlin, je človek spoznal verjetno že prej, preden se je stalno naselil na določenem območju. Tako kot živalim so se mu mnoga semena prijela na kožo in kožuhe, v katere je bil zavit. S tem je tudi človek, tako kot živali, začel prenašati semena.