Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Zame je vse, kar ima smisel, propaganda

Slavolok zmage bo od 18. septembra šestnajst dni zavit v idejo umetnika Christa. Projekt je zasnoval leta 1961, francoske inštitucije so ga odobrile leta 2019.
Anne Hidalgo, pariška županja, je za razliko od enega od svojih predhodnikov, Chiraca, nad umetnostjo v javnem prostoru <strong>Christa</strong> in Jeanne-Claude navdušena: &raquo;Petintrideset let po zavijanju mostu Neuf bo Slavolok zmage preoblečen tako, kot si je to želel on. Leto dni po njegovi smrti se bo po njegovih navodilih izpolnila daljna želja tega velikega artista. To je tudi priložnost, da se poklonimo njegovi viziji in izkažemo hvaležnost.&laquo;<br />
FOTO: Wolfgang Volz/Christo and Jeanne-Claude Foundation
Anne Hidalgo, pariška županja, je za razliko od enega od svojih predhodnikov, Chiraca, nad umetnostjo v javnem prostoru <strong>Christa</strong> in Jeanne-Claude navdušena: &raquo;Petintrideset let po zavijanju mostu Neuf bo Slavolok zmage preoblečen tako, kot si je to želel on. Leto dni po njegovi smrti se bo po njegovih navodilih izpolnila daljna želja tega velikega artista. To je tudi priložnost, da se poklonimo njegovi viziji in izkažemo hvaležnost.&laquo;<br /> FOTO: Wolfgang Volz/Christo and Jeanne-Claude Foundation
Patricija Maličev
28. 8. 2021 | 06:00
17:47

V nadaljevanju preberite:
 

V njegovi šestdeset let trajajoči karieri so njegove zamisli birokrati, pri katerih se Christo nikdar ni priporočal za denar, ampak samo začasna dovoljenja, takšna in drugačna, zavrnili kar sedemintridesetkrat. Za projekt Pont-Neuf se je z nekdanjim pariškim županom Chiracom dajal devet let. To s slavolokom je šlo bolj gladko; ko je leta 2019 dobil dovoljenje, je začel pospešeno definirati še zadnje podrobnosti in zaživeti bi moral lani. Vmes je v slavoloku lani spomladi začel gnezditi par postovk, tako da je bil premaknjen z aprila na september 2020. Vmes se je zgodila pandemija in prestavili so ga na letošnjo jesen. Žal pa je Christo konec lanskega maja v New Yorku umrl.

Christo je 1961, tri leta po tistem, ko je v Parizu spoznal ljubezen svojega življenja, začel pripravljati študijo mamutskega projekta za enega od najprepoznavnejših spomenikov, ne samo Francije, temveč tudi Evrope. Šestdeset let, petindvajset tisoč kvadratnih metrov srebrno modrega blaga iz polipropilena, tri tisoč metrov rdečeoranžne vrvi in tristo ton železja kasneje se bo umetnikova vizija končno udejanjila.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine