V sredo zvečer, nekaj trenutkov za tem, ko je minister za zdravje Aleš Šabeder sporočil, da je v Sloveniji zabeležen pri primer bolnika z virusom covid-19, in navedel nekaj podrobnosti, se je v poročanju spodobnega spletnega portala pripetila napaka. V naglici se je v naslovu članka avtorju zapisala informacija, da naj bi bil prvi oboleli na ozemlju Slovenije Maročan. Tik pred tem je minister povedal, da se je okuženi prek Italije vrnil iz Maroka. Napaka v naslovu je bila odpravljena v najkrajšem možnem času. A komentatorji na spletnih forumih so pohiteli s konstatacijami, da virus širijo migranti. Ker je bila napaka nemudoma odpravljena, konstatacije o migrantih, ki so nam prinesli bolezen, niso dobile pospeška. A jasno je, da je novica o virusu treščila v naelektreno ozračje. V času negotovosti dobijo običajni strahovi – oblast krade, oblast nam nekaj prikriva, oblast je nesposobna, oblast nas ne bo zaščitila pred nevarnostjo, virusi so v zraku, tujci na meji – dodatne pospeške.

Realna negotovost v tem trenutku ima vsaj tri dimenzije. Virus covid-19 res obstaja in res je prestopil mejo. Epidemija je nevarna. Ima gospodarske učinke, ker se globalne dobavne verige trgajo. Epidemija je do Evrope prišla skoraj sočasno z odločitvijo turških oblasti, da odprejo mejo za migrante. Ni jasno, ali Evropo ob epidemiji čaka še nova migrantska kriza. Razmere v Sloveniji so še bolj kompleksne. Tri negotovosti – epidemija, potencialna migrantska kriza in verjetne gospodarske težave – so v šopek povezane še s politično negotovostjo. Država bo dobila novo vlado.



V petek zjutraj, ob zaključku redakcije, so obrisi prihajajoče vlade znani, ni pa še uradne kandidatne liste. Ker je jutri 8. marec, ne moremo spregledati, da gre za – sodeč po obrisih – izrazito moško vlado. Šarčeva vlada je imela ob nastanku štiri ministrice, Cerarjeva sedem, v vladi Alenke Bratušek so bile tri ministrice (vključno z ministrsko predsednico), Janševa vlada, postavljena leta 2011, je imela eno ministrico. In še ta je bila brez listnice, kot se reče. V Pahorjevi vladi, postavljeni novembra 2008, je bilo pet ministric. V prvi Janševi vladi je bila ob imenovanju leta 2004 ena ministrica. Ob zaključku redakcije še ni jasno, ali držijo napovedi, da največja stranka nastajajoče koalicije, SDS, na kandidatno listo za ministrsko ekipo ni postavila niti ene kandidatke. Ostale stranke so nominirale tri kandidatke.

A vrnimo se k drugim negotovostim, potencialnim krizam, če hočete. Ne najbolj premišljena trditev, da je kriza priložnost, v sebi skriva ambicijo, da bi čas negotovosti izkoristili za globoka preurejanja družbenih odnosov. Idej, kaj vse bi veljalo preurediti, pa je veliko. Čas negotovosti je čas, ko se zdi, da so hitri ukrepi nujni. To je čas, ko se ideja, da je treba od besed preiti k dejanjem, širi zelo hitro. In čas negotovosti je čas, ko se zdijo ideje, ki so v običajnih obdobjih nespodobne, bolj sprejemljive. Povedano bolj neposredno: v krizi se zdi »zdravljenje« s šok terapijo sprejemljivo, ob tem pa iz vidnega polja izginja zaznava, da gre pri šokih v resnici za preurejanje družbenih odnosov. Zaradi krizne situacije iz vidnega polja prepogosto izpade grobost, ki spremlja radikalno preurejanje.

Je zdravstvena kriza čas za preurejanje zdravstvenega sistema? Bi bila bitka proti virusu covid-19 lažja, če bi zdravstvo bolj privatizirali? Je zasebna pobuda ob soočenju z virusom lahko bolj »konkurenčna«, uspešnejša? Menda ni potrebno razlagati, da so epidemije socialni pojavi, ki jih lahko omeji le dobro organizirano javno zdravstvo. A v katastrofičnih časih se lahko pojavijo povsem nesmiselne ideje. Že med parlamentarno predstavitvijo ministrskih kandidatov bo jasno, ali v političnem razredu obstajajo blodnje, da bi se veljalo z epidemijo spopasti ob pomoči krepitve zasebne pobude.

Je kriza čas za preurejanje obrambnega sistema? Površno pripravljena ideja, stara nekaj mesecev, da bi obrambni sistem preuredili s ponovnim uvajanjem naborništva, je ta četrtek med parlamentarnim glasovanjem sicer pogorela, čeprav v novi koalicijski pogodbi piše, da bi naborniški sistem vrnili. Nobenega dvoma pa ni, da se bi zaradi morebitne migrantske krize pojavili predlogi, da obrambni sistem preuredimo na način, ko bi vojska dobila širša pooblastila. Gre za zelo občutljive preureditve. Ob teh odločitvah je potrebno veliko senzibilnosti.

Predstava, da ženske v politiko prinašajo več senzibilnosti, najbrž ni stereotip. Prihaja vlada, v kateri bo močno prevladoval testosteron.