Visoka inflacija je lahko varljiva iluzija za javne finance

V nadaljevanju preberite:

Gospod guverner, prihajate iz Estonije, države, ki ima podobno kot drugi dve baltski državi, Latvija in Litva, v okviru evrskega območja že nekaj časa najvišjo, tudi več kot dvajsetodstotno inflacijo. Na drugi strani pa je letna rast cen v Luksemburgu, Cipru ali na Malti skoraj štirikrat nižja. Kako lahko iz prve roke pojasnjujete tako veliko razliko? Zakaj je inflacija po vsej evrodeželi zdaj tako visoka – in hkrati tudi tako zelo različna?

»Razlogov za to je veliko, naštel bi jih le nekaj. Najprej, ob vsakem času so lahko gospodarstva posameznih članic evrskega območja na različni točki gospodarskega cikla. To pomeni, da imajo lahko različne stopnje gospodarske rasti, inflacije in tudi različne sestave gospodarstev.

Recimo, v času pandemije covida so bile najbolj na udaru države z močnim turističnim sektorjem. Zdaj, ko se spopadamo z energetsko krizo, so nekatere države bolj izpostavljene povečanju cen elektrike ali plina in zato doživljajo višjo inflacijo. Med njimi je tudi Estonija. V našem primeru je že sam način, kako deluje energetski trg, tak, da se zvišanje cen na veleprodajnem trgu elektrike ali plina nemudoma prenese do gospodinjstev. Če se cene električne energije na trgih podražijo, se to takoj pozna na naših mesečnih računih za elektriko. To je razlika od drugih držav, kjer so cene elektrike bolj fiksne in regulirane.

V našem primeru gre tudi za dejstvo, da hrana in elektrika sestavljata večji del košarice življenjskih potrebščin. In ker prav te cene najhitreje naraščajo, se tudi najhitreje prevajajo v izračunano stopnjo inflacije. Samo dejstvo, da je inflacija različna v različnih državah evrskega območja, je sicer nekaj naravnega. Lahko pa postane problematično, če so razlike tako velike kot so zdaj, v zadnjem letu, in če hkrati trajajo zelo dolgo časa.«

Madis Müller razloži, zakaj je visoka inflacija najprej na videz ugodna za javne finance, a situacija se kmalu obrne. Kako bi lahko posledice ruske agresije v Ukrajini še vplivale na inflacijo, višje cene plina, nafte in energije, hrane? Kakšne dvige obrestnih mer ECB je še pričakovati in kje bi se naposled lahko stabilizirale? Kako vidi kompromis med potrebnimi ukrepi denarne politike in vzdržnim financiranjem podjetij in prebivalstva?