V nadaljevanju preberite:

Njegov uradni naziv bi že zaradi dolžine marsikoga odvrnil od tistega, kar ima za povedati. In vendar je argentinski diplomat Gustavo Zlauvinen kot predsedujoči deseti pregledni konferenci pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) sogovornik, ki lahko ključna jedrska vprašanja postavi v širši kontekst. Štiri mesece pred konferenco smo se z njim pogovarjali o ovirah, ki stojijo na poti njenemu uspehu.
 

Danes se svet mnogo bolj zaveda uničujočega potenciala bioloških groženj, kot se je pred dvema letoma. Koliko pa se zavedamo jedrskih groženj? Te so vsekakor zelo resnične. Toda ali jih podcenjujemo?

Mislim, da jih podcenjujemo. Ljudje se ne zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja jedrsko orožje, in verjamem, da je naša naloga povečati zavedanje o tem, kako sam obstoj jedrskih arzenalov ogroža obstoj človeštva. In vsekakor upam, da bo pregledna konferenca pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) to tudi storila.

Lani je minilo petdeset let od začetka veljavnosti pogodbe, ki ste jo ravnokar omenili. To je bil svojevrsten mejnik, ki je bil možen samo zaradi tega, ker je bila leta 1995 veljavnost NPT podaljšana za nedoločen čas. Kaj bi se zgodilo, če tega podaljšanja ne bi bilo?

To je dobro vprašanje, ki ga postavljam delegacijam, ko se začnejo prerekati o pogodbi. Danes bi bilo nemogoče za nedoločen čas podaljšati veljavnost NPT, tako kot se je to zgodilo pred četrt stoletja. Predvsem zaradi razlik v pogledih in občutka mnogih, zlasti članic skupine gibanja nepovezanih (NAM) in nekaterih evropskih držav, da se velika kupčija o jedrskemu razoroževanju, neproliferaciji in miroljubni uporabi jedrske energije, na podlagi katere je sklenjena NPT, ni uresničila. To ni moj pogled, temveč pogled večine držav, ki so frustrirane zaradi položaja. Poudarjajo, da so se zavezale k podaljšanju NPT za nedoločen čas v upanju, da bodo države z jedrskim orožjem naredile veliko več na področju jedrskega razoroževanja, kar pa se ni zgodilo.