V nadaljevanju preberite:

- Koncept simpozija, katerega producent je Zavod Bunker, je delo Lee Kukovičič in Sodje Lotker in je prvi v nizu dogodkov, ki raziskujejo moško čustvenost. Pogovarjala sva se o mitologiji in Mediteranu, kako nastane nov svet in zakaj je anarhist.

- Tudi že pokojni antropolog David Graeber, avtor knjig, kot sta Dolg in Pričetek vsega, se je deklariral za anarhista. Kaj mislite s tem, ko pravite, da ste anarhist?

David Graeber je bil moj dober prijatelj, a ko rečem, da sem anarhist, mislim na nekaj drugega, kot je mislil on. On je bil klasičen anarhist, pripadal je tradiciji anarhističnega komunizma, imel je neverjetno karizmo in bil je odličen retorik. O svojih idejah je znal govoriti tako ognjevito kot Rosa Luxemburg ali Emma Goldman.

No, jaz nisem tak. Jaz sem ontološki anarhist, bolj podoben Hakimu Beyu. Verjamem, da vsak red, ki obstaja, ni nujen ali naraven, je le nekaj, na kar smo se navezali in ga izbrali kot način pravil za naše življenje, za to, da lahko ločujemo svetove, a v resnici je vse to fikcija. Anarhija pomeni stanje brez reda. Red vesolja je nekaj, česar ne moremo opisati, mi pa smo ga poenostavili, verjamemo na primer, da so ženske gospodinje, moški pa so vojaki. Vse to je fikcija. Resnično je le toliko, v kolikor to verjamemo. To je moja ideja anarhizma. Ker imajo ljudje potne liste, ki jih izdajajo v neki državi, se ne morejo preseliti drugam. Zakaj? Ali mejo prečkajo potni listi ali ljudje? Tudi država je le iznajdba.

Vaše razmišljanje me včasih spominja na Graeberjeve knjige zato, ker je tudi on pisal o tem, da bi se morali o sedanjosti kaj naučiti tako, da bi natančneje preučili družbo starih civilizacij. Tudi on je preučeval stare svetove, ki bi lahko navdihnili nove svetove.

V prvi knjigi, to je bil njegov doktorat, je Graeber pisal o Madagaskarju, kjer je preživel kar nekaj let. Tam so ljudje dolgo živeli brez vlade, nad čimer je bil navdušen, anarhija je bila zanj nekaj praktičnega, verjel je, tako kot William Godwin, anarhist iz 18. stoletja, v komunistično enakost. Zato pravim, da je on bolj klasičen anarhist od mene. Naravno stanje je, da vlade ne obstajajo, in nenaravno je, da obstajajo, je verjel, a zame sta oba principa nenaravna.