V nadaljevanju preberite:

Čeprav je v okviru mednarodnih primerjav Slovenija obravnavana kot homogena regionalna enota, pa številne raziskave kažejo, da se na ravni teritorialnih enot (občin, statističnih regij) pojavljajo (pre)velike razvojne in druge razlike. Janja Pečar ugotavlja, da je bilo leta 2019 po sinteznem indeksu razvojne ogroženosti razmerje med skrajnima regijama (osrednjeslovensko in pomursko) 1: 3,5, leta 2014 pa 1: 2,7.

Po podatkih državnega statističnega urada in ugotovitvah Urada RS za makroekonomske odnose in razvoj so se tudi po letu 2020 obstoječe regionalne razlike v gospodarski razvitosti še nekoliko povečale, saj je bil leta 2023 BDP na prebivalca v osrednjeslovenski regiji 2.7 krat tolikšen kot v zasavski regiji. Statistične regije (12), z edino izjemo osrednjeslovenske, v BDP na prebivalca zaostajajo za evropskim povprečjem in tudi nekaterimi sosednjimi regijami v drugih državah. Velike medregionalne razlike so tudi v številu in deležu delovnih mest.