V koalicijo nisem šel, da bi spreminjal Janeza Janšo

V politiko ga je povabil Miro Cerar, Zdravko Počivalšek pa ga je konec septembra lani zamenjal na čelu SMC. Premier Marjan Šarec je takrat na naše vprašanje, ali ga skrbi, ker sta se Počivalšek in Janez Janša že slišala, dejal, da ne. »Vsak je svoje sreče kovač in Počivalšek ni edini, ki se kdaj sliši z Janšo,« je komentiral. Razmere je presodil povsem narobe. SMC se namreč po njegovem odstopu ni odločila za predčasne volive, temveč za novo koalicijo pod vodstvom prvaka SDS.

Gospodarski minister je že v tretji vladi. Poudarja, da je po duši levičar. »Odkar sodelujem v aktualni vladi, poslušam, da sem spremenil svojo nazorsko usmeritev. To govorijo tisti, ki o meni vedo malo ali nič. Sam sebi pravim naiven levičar, ker sem zvest izvornim idealom levičarstva in sem zrasel v družini, ki je vse, kar je imela, pridelala s poštenim delom. Vem pa, da so pri mnogih deklariranih levičarjih tudi v Sloveniji vrednote že davno stvar imidža, ne pa načina delovanja ali življenja. Sicer pa zdaj, ko sem v politiki, čedalje bolj verjamem v to, da imamo samo dve skupini politikov ali politike, če hočete: zmerno in skrajno. Ko so močne zmerne skupine, imajo skrajne malo prostora in obratno,« razmišlja.

To je pravzaprav tudi odgovor na vprašanje, zakaj je šla SMC v to vlado. Umikanje v opozicijo, je prepričan, čeprav se to sliši še tako načelno, je bežanje od priložnosti za krepitev moči zmerne politike v Sloveniji.
 

Se z vami morda pogovarjamo zadnjič v vlogi gospodarskega ministra? Ta teden se je precej ugibalo, ali se res vračate v poslanske klopi.

Možnost odhoda v poslanske klopi obstaja ves čas in to bi, če zame ne bi bila relevantna, pomenilo, da na volitvah 2018 nisem mislil resno. To pa ne pomeni, da se kdaj morda ne bom odločil drugače, saj se velja držati reka, nikoli ne reci nikoli. Imam pa debelo kožo in jeklene živce in to je v politiki zagotovo prednost.
 

Vaše stranke pravzaprav ni več nič, ostajajo le štirje ministri in okleščena poslanska skupina, govori se, da bo prestopilo še šest poslancev.

To pravite vi, jaz pa se zanesem na dejstva, ki v tej koaliciji nekaj štejejo. Stranka obstaja, ima poslansko skupino, svoje ministre, 52 lokalnih odborov, ki imajo kar nekaj članov, ne glede na to, da z veseljem objavljate informacije o izstopih na Obali. Našo stranko so za klinično mrtvo razglasili že večkrat, tudi pred volitvami 2018, ko smo imeli že manj kot triodstotno podporo v javnomnenjskih anketah, pa smo dobili deset poslanskih mest.

Jasno je, da je danes biti del SMC bistveno težje za vsakogar, sploh ljudi na izpostavljenih mestih. In razumem, da je v primerjavi s koalicijo, ki je deležna pogroma dela javnosti, mnogo enostavneje biti v opoziciji in koketirati s populističnimi gesli.
A upam si trditi, da parlamentarni prag za nas ni nedosegljiv, tudi če bi bile volitve zdaj. Seveda pa medijska slika, ki se zdaj prikazuje, stranko boli. Smo samo ljudje.
 

Vodja vaše poslanske skupine Janja Sluga je dejala, da vaši poslanci prejemajo ponudbe, ki so presegle vse meje dobrega okusa in normalne politične uzance. Veste, koliko poslancev je dobilo ponudbo za prestop?

Vem.
 

Koliko torej?

To nalogo z veseljem prepustim vsem dobrim raziskovalnim novinarjem.

Lahko pa rečem, da je bilo kar nekaj naših poslancev deležnih namigov ali, če hočete, predlogov za prestope. To smo v stranki predebatirali. Če odhod poslanca Möderndorferja ni bil presenečenje, nas je Židanov odhod presenetil in razočaral, tudi zato, ker ni dal vedeti, da ga v stranki karkoli zelo moti ali da je v kaki stiski. Vsaj tako nam je Židan do nedavnega zatrjeval. Potem pa se je zgodil petek pred njegovim odhodom, ko je vpričo poslanskih kolegov in ministrov povedal, da je dobil tako sanjsko ponudbo, da je ne more zavrniti.
 

In seveda ste ga vprašali, kakšna je?

Nisem, to bilo nespodobno, se vam ne zdi? Sem pa takrat dojel, da je ta človek na napačnem mestu. Sam politike ne vidim kot trgovine ali trenutnega navdiha, v njej zame ni in ne sme biti mesta za korupcijo.
 

Uporabili ste težko besedo »korupcija«. Boste torej naznanili sum kaznivega dejanja v primeru poslanca Gregorja Židana?

Jasno sem povedal, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo in kdo je slišal te besede. Na tistih, ki so pristojni, je, da se ukvarjajo s tem. Mislim, da bo tudi brez tega kmalu vse prišlo na pravo mesto. Zame pa je ta zgodba zaključena.
Kot predsednik stranke se namreč ukvarjam s tem, kako bomo delali naprej, da bomo realizirali koalicijsko pogodbo. Na naslednjih volitvah, pa kadarkoli že bodo, bodo volivci povedali, ali smo jih prepričali s tem, kar delamo.


 

Že drugič ste omenili volitve. Govorite to, ker vas je premier vprašal, ali greste na volitve zdaj ali pa ostanete trdno skupaj in se pripravite na težke čase, ki prihajajo z gospodarsko krizo?

Sem človek, ki vedno razdela vse možne poti, se odloči za tisto, ki se zdi najboljša, hkrati pa vedno tudi dopuščam možnost, da se ne bo izšlo, kot si želim.

V SMC smo začeli priprave na volitve že lani jeseni, ker sem ocenil, da zgodba v prejšnji vladi lahko zavije tja, kamor je na koncu dejansko pripeljala. Od oktobra lani imamo pripravljeno kandidatno listo za volitve. Bili smo stabilen koalicijski partner Šarčeve vlade. SMC odgovorno dela tudi v tej vladi, po izrednih razmerah v zvezi s koronavirusom bomo šli zdaj naprej v smeri uresničevanja koalicijske pogodbe. V vladi smo se dogovorili, da začnemo prihodnji teden delati na način, ki velja za »normalne« in ne izredne razmere. Šele zdaj bomo lahko pokazali, kaj sploh zmoremo v tej koaliciji.
 

Torej niste izbrali poti, ki vam jo je s takojšnjimi volitvami ponudil Janez Janša.

To sem že pred časom vprašal tudi naše poslance, ali gremo odgovorno naprej ali ima kdo kakšno boljšo idejo. Sicer ni v mojem značaju, da bi se umikal s poti, za katero sem se odloči, a politika je, tega sem se naučil, kolektivni šport. Tudi kot koalicija smo sedli skupaj in se odkrito pogovorili o tem, kakšna je skupna volja za sodelovanje. Nobenega pogojevanja in izsiljevanja ni bilo.
 

Volitve zdaj, ko ste delili, bi bile torej opcija, volitve jeseni, ko se bodo pokazale vse posledice koronske krize, pa ne?

Kot sem rekel, sedli smo skupaj in se vprašali, ali gremo naprej. Kakšna je bila odločitev, sem tudi povedal.
 

Delovanje v »neizrednih« razmerah vsekakor ne bo »normalno«, glede na padec davčnih prihodkov, na pričakovan padec gospodarske rasti, večjo brezposelnost in padec zasebne potrošnje. Ste se že pogovarjali, kje boste rezali porabo obubožanega proračuna?

Zadeve niso tako črno-bele, kot izhaja iz vašega vprašanja.
 

Res pač ne morete trditi, da bodo prihodki proračuna takšni, kot jih je načrtoval nekdanji finančni minister Andrej Bertoncelj, koalicija bo morala biti res trdna, da bo prešla skozi obdobje, ki prihaja.

Koalicija bo trdna. Bo pa morala biti tudi pametna, da se pod težo realnih problemov ne bo zatekla v nepotrebno politiziranje. Kar hočem reči … Strahovito me boli, da smo v trenutku, ko bi se ob lepi gospodarski rasti lahko pogovarjali o tem, kako bomo delali v letu 2020, da bi ekonomija še naprej rasla, bili postavljeni pred zid in pred odločitev – volitve da ali ne. Energijo smo trošili v prazno.

Z današnjega zornega kota sem prepričan, da smo se absolutno prav odločili, ko smo rekli, da si ne smemo privoščiti negotovosti, kar bi nove volitve zagotovo bile, in šli v to koalicijo.
Zdaj pa k vašemu vprašanju. Vlada je najprej zajezila epidemijo in uspešno ustavila velik krč, ki je zajel gospodarstvo. Z ukrepi smo najprej uspešno ciljali na ohranitev podjetij in delovnih mest, v nasprotju z ukrepi iz let 2008 in 2009, ko vemo, da bi se marsikatero podjetje lahko ohranilo pri življenju, a se ni.

Drugi korak je bil namenjen temu, da bodo podjetja lahko znova začela delovati. In tretji, da revitaliziramo nekatere zelo specifične panoge, tudi turizem.

Gospodarske napovedi za evropske države so različne, najmanj bo prizadeta Poljska, tudi Avstrija, mi smo v drugi skupini držav, ki bodo imele padce BDP med šestimi in osmimi odstotki, tretja skupina pa so države, ki so močno odvisne od turizma, torej Španija, Hrvaška, Grčija in na primer Italija, kjer so zadeve drastično slabše kot pri nas.

Po zaslugi ukrepov, ki smo jih sprejeli, imamo možnost, da negativne posledice koronske krize izničimo in začnemo na novo. Sem optimist. Ne nazadnje so v času epidemije nekatera naša podjetja delala zelo dobro. Tudi zato, ker smo se v vladi odločili, da ne zapiramo industrije. Izvoz je zrasel za en odstotek. Slovenija ima osnovo, na kateri gre lahko naše gospodarstvo naprej.
 

Ne glede na to, kar pravite, je dejstvo, da bodo nujni rebalans proračuna in rezi predvidene porabe. Realizacija stanja prihodkov v proračun na dan 18. maja je namreč le dobrih 28 odstotkov od predvidenih 10,8 milijarde evrov, od tega na primer DDV le 24 odstotkov, trošarine pa slabih 27 odstotkov.

In kaj zdaj? Naj ugasnemo luč? To je seveda res, kar pravite. Jasno je, da v tem trenutku nimamo toliko prihodkov, kot smo jih načrtovali. Zato se bomo zadolžili in vložili v revitalizacijo gospodarstva. Rezi v predvideno porabo bodo, bomo pa pri teh odločitvah zelo zadržani in previdni. Morali bomo biti racionalni, ampak gledati naprej. Kako globoka bo gospodarska kriza, bo odvisno od uspešnosti vnovičnega zagona gospodarstva. Ne smemo biti črnogledi in reči, da se bo zdaj svet podrl, ker imamo manj prihodkov!


 

Aritmetika v koaliciji je z odhodom dveh vaših poslancev porušena. Če bi bila delitev pravična, bi morala NSi imeti več ministrstev, ker ima sedem poslancev, SMC jih ima osem in kar štiri ministre ter predsednika državnega zbora, Desus bo imel tri ministre, a ima le pet poslancev. Bo torej rekonstrukcija vlade?

O morebitni rekonstrukciji vlade morate spraševati predsednika vlade. Če bi jo delali samo zaradi aritmetike, potem bi to pomenilo, da izgubljamo fokus.
 

Kdaj boste odgovorili na interpelacijo, ki vas je doletela zaradi domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme?

Odgovor na interpelacijo je nared in mislim, da bom šel skozi dokument še enkrat najkasneje v petek [pogovarjali smo se v sredo].
 

Ste zadovoljni z odnosi v koaliciji?

Vsaka koalicija je naporna, nobena ni preprosta. Imam to srečo ali pa nesrečo, da je to moja tretja koalicija. V koaliciji Mira Cerarja je imela SMC veliko premoč, a smo vseeno delali previdno in z občutkom do manjših partnerjev, bi rekel, da podobno zdaj dela SDS z nami. Pa če to verjamete ali ne.

Vlada Marjana Šarca se z vsebinskimi zadevami ni ukvarjala. Vse skupaj je bilo videti kot nekakšno gledališče: glavni igralec je igral, da zgodbo vodi, za njim pa je režiser peljal zadeve, kot jih je peljal in jih je zrežiral do tega, da smo se ukvarjali predvsem sami s seboj. Ta zgodba nas je stala stabilnosti in verodostojnosti, mi smo bili v Šarčevi koaliciji bolj na stranskem tiru kot kdajkoli.

Sedanja vlada je odgovor na nesposobnost prejšnjega premiera, da bi voljo koalicijskih partneric povezal v kaj večjega oziroma v kaj več kot črko na papirju. Ta vlada dela dobro in je sposobna učinkovito upravljati državo, čeprav ji del javnosti ni naklonjen, tega sem se zavedal že ob vstopu v koalicijo. Za državo je pač bolj pomembno, da imamo vsebino kot umetniški vtis, in to je ključna razlika med to in prejšnjo vlado.
 

Komunikacija – način in vsebina – premiera z javnostjo in druge zadeve, o katerih pišemo mediji, vas ne motijo?

V koalicijo nisem šel, da bi Janeza Janšo pri njegovih šestdesetih letih spreminjal. In tudi ne, da bi zapenjal ob vsako besedo ali tvit, če hočete. Če bi se ukvarjal s tem, bi pomenilo, da sem pozabil, kaj je moja temeljna odgovornost v vlogi ministra.
 

Ampak morali ste se odpovedati svoji dolgoletni sodelavki, državni sekretarki Evi Štravs Podlogar iz SD. V vladi Marjana Šarca ste se zanjo močno borili, ko ste preštevali strankarske sekretarske kvote, in tudi v vladi Mira Cerarja, ko ni prišla skozi sito uradniškega sveta.

Eva je še vedno moja sodelavka in dobra kolegica, skupaj sva dala skozi res veliko, še v časih, ko še sanjal nisem, da bi bil kdaj v politiki. Midva veva, zakaj sva se odločila za tako kombinacijo, drugega nimam dodati.

Ni pa imel Janez Janša s tem nič. Se vam zdim človek, ki bi mu lahko kdo predpisoval, koga naj zaposli? Ne bova pa se sprenevedala, da politika kadruje, to se je dogajalo in se bo.


 

V igri je delitev dveh nadzorniških mest v nadzornem svetu SDH. Eno bo gotovo dobila SDS, drugo pa verjetno NSi?

Politično kadrovanje je večna tema vseh koalicij. Treba je upoštevati, da je vlada odgovorna za izvajanje svojih politik in za to, da je država učinkovito vodena in njeno premoženje dobro upravljano. Če bi ji odrekali pravico, da izbere ekipo, ki bo jedro njenega delovanja, bi bilo to tako, kot če bi kuharju vzeli kuhinjo. Lahko bi pisal recept, to bi bilo pa tudi vse.
Kot sem rekel, v SMC smo bili v Cerarjevi vladi razmeroma tolerantni in nismo bili tako agresivni kot nekateri drugi. LMŠ je zdaj zelo glasna, pozabili pa so, da so na prvi seji vlade imenovali za državnega sekretarja Damirja Črnčeca, človeka, ki ne slovi kot vzor strpnosti in demokratičnosti. Pozabili so tudi na to, da so se takoj lotili vrha policije in Sove ter nato, kot ste enkrat napisali tudi vi, začeli brutalno kadrovati v gospodarstvu, kar se je v praksi pokazalo kot slabo.
 

Dejstvo pa je, da ste koalicijski partnerji to brutalnost dopuščali, neuradno sicer kritizirali, javno pa ste bili tiho.

Ja, nismo se odzivali na vsako njihovo potezo, to priznam in kritiko sprejmem.
Jasno je, kot pravim, da nekdo, ki vlada, nosi odgovornost za upravljanje z državnim premoženjem, in zdaj bomo opravili imenovanja tam, kjer mandati potečejo, tako je tudi z nadzornim svetom SDH. Tam bi res lahko svoja nadzornika po koalicijskem usklajevanju dobili stranki, ki prej nista bili v vladi, torej SDS in NSi, ni pa to dokončno usklajeno.
 

Gospod Andrej Prebil, glavni kader predsednice Desusa, je pričakoval nadzorniško mesto v SDH. Torej nima podpore vaše stranke?

Imen, dokler to ni dokončno in uradno, ne komentiram.
 

Demografski sklad je ena osrednjih točk ukvarjanja koalicije v prihodnjih tednih – ste naklonjeni koncentraciji in zlitju DUTB, SDH in DSU?

Glede demografskega sklada smo bili zelo blizu dogovora že v Cerarjevi vladi, a je vse padlo v vodo zaradi takratnega vodstva Desusa. Pokojninski sistem je absolutno nujno treba postaviti na nove temelje, sicer se bomo čez deset, dvajset let ukvarjali z nerešljivim problemom. Na načelni ravni ga zagovarjam, koncept sklada in vire, iz katerih se bo stekal denar vanj, način upravljanja in nadzora pa je potrebno zelo jasno doreči.

Demografski sklad bo moral biti najprej v funkciji odgovornega upravljanja državnega premoženja, to bo prvi pogoj, da bo lahko sledil svoji osnovni funkciji – financiranju pokojninskega sistema. V državni lasti je še vedno okoli sto podjetij, SDH pa upravlja več kot deset milijard državnega premoženja. To so velike številke. Ustanovitev demografskega sklada bo lahko pomenila tudi to, da bodo nekatere ustanove ugasnile. DUTB je že prišla do faze, ko jo je mogoče ukiniti. Sam v Šarčevi vladi nisem bil za podaljšanje življenjske dobe slabe banke.


 

Ta teden ste na koalicijskem vrhu govorili tudi o vpogledih v policijske podatke poslancev in predstavnikov vlade. Boste zahtevali, da se preveri, kako je bilo z vašimi podatki?

Koalicijski vrh je potekal za zaprtimi vrati, pa vidim, da le niso bila tako tesno zaprta. Res smo se seznanili tudi s to informacijo, ki pa vsaj zame ni bila kakšno posebno presenečenje. Glede na to, kako so se odvile nekatere zgodbe v zadnjem času, bi si upal trditi, da v njih ni bilo veliko naključij. Se pa sicer s tem nimam časa ukvarjati, ker imam precej resnejšega dela.


 

Dobro se razumete z Borutom Jamnikom, enim najmočnejših zakulisnih igralcev pri nas v zadnjih letih. Lotil se ga je že Marjan Šarec in si polomil zobe, zdaj je iz SDS slišati, da je z njegovimi kadri v državnih podjetjih konec. Kako boste zvozili to zgodbo?

Sem človek komunikacije, z vsemi se pogovarjam, a to ne pomeni, da se z njimi tudi v vsem strinjam. Absolutno pa je treba po mojem mnenju z vsemi, ki imajo vpliv na slovensko gospodarstvo, iskati rešitve, ki bodo omogočile, da gremo po pravi poti v pravo smer. Pri demografskem skladu me zanima le to, ali bomo prišli do odgovornega pristopa do silnega premoženja, ki je zdaj v državni lasti.

Oblikovanje demografskega sklada, kot si ga je zamislila SDS, naj bi bilo namenjeno tudi omenjenemu cilju.
Karkoli se bo naredilo s prestrukturiranjem upravljavcev državnega premoženja, se bo zgodilo zato, ker želimo narediti korak naprej k boljšemu upravljanju in v korist države, ne pa, da bi s kom obračunavali.

Eden od razlogov, da sem pristal v politiki, je bil odgovor na vprašanje Miru Cerarju, ki me je povabil v vlado, kaj si predstavlja pod besedno zvezo premišljena privatizacija, ki je bila zapisana v programu SMC leta 2014. In ker je bil odgovor blizu mojemu videnju stvari, sem se lažje odločil. Premišljeno privatizacijo zagovarjam še danes, sem namreč privrženec tega, da vse, kar ni strateško in infrastrukturno pomembno za državo, privatiziramo. Premišljena privatizacija pomeni privatizacija v korist države, kar ponavljam kot papagaj, v korist podjetja, ki se prodaja, saj moramo vedeti, kaj se bo dogajalo z njim jutri, in ne more biti v koristi tistih, ki prodajajo. Marsikateri japi je v zadnjih postopkih prodaj državnega premoženja povzročil državi veliko škode. To je bistvo problema, ki ga moramo rešiti v upravljavski strukturi državnega premoženja.
 

Kakšen je vaš odnos do Telekoma, sistema, prek katerega se je vplivalo na politiko in politika prek njega tudi na medije?

Vsa državna podjetja morajo služiti državi in ne morejo biti plen nekih drugih interesov. Država je odgovorna za stanje, v katerem je Telekom. Zato moramo priti do transparentnega upravljanja tega pomembnega sistema in od tistih, ki ga vodijo in nadzirajo, zahtevati, da bo osnovno funkcijo opravljal odgovorno, da bo trgu, ki ga zaseda, konkurenčen in da ne bo del zgodb, ki niso v njegovem poslanstvu. To so moje mokre sanje, lahko vam pa zatrdim, da se bom potrudil, da bodo postale suha realizacija.