Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Umetnik, pričevalec, krščanski mislec

Štirideseta obletnica smrti Edvarda Kocbeka se ponuja kot neposredni zunanji vzgib za nov priklic pozornosti do njegove bogate ustvarjalnosti.
Edvard Kocbek že od leta 2005 mirno in vdano sedi na klopi v ljubljanskem Tivoliju, njegove roke se zmeraj bolj pozlačeno lesketajo od božajočih rok prisednikov. FOTO: Mavric Pivk
Edvard Kocbek že od leta 2005 mirno in vdano sedi na klopi v ljubljanskem Tivoliju, njegove roke se zmeraj bolj pozlačeno lesketajo od božajočih rok prisednikov. FOTO: Mavric Pivk
Mihael Glavan
30. 10. 2021 | 06:00
31. 10. 2021 | 09:18
22:31

V članku preberite:

- Številni literarni in kulturni zgodovinarji zatrjujejo, da sodi Edvard Kocbek v najožje jedro najboljših slovenskih pesnikov 20. stoletja, nekateri ga postavljajo celo prav na vrh. Vreden naj bi bil tudi Nobelove nagrade, a ni bil sprejet niti med slovenske akademike.

- Svoj dnevnik je z redkimi presledki pisal skoraj vse svoje odraslo življenje, domala pol stoletja. Ko je »človek utihnil«, kot je ob Kocbekovi smrti zapisal njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec Janez Gradišnik, smo tisti, ki smo si piščevo zapuščino lahko pobliže ogledali, ostrmeli nad to »čarobno goro« dnevnikov.

- Kot umetnik in mislec je hotel biti in ostati svoboden za vsako ceno, čeprav preganjan od vseh, nikomur zvest hlapec ali suženj, ničemur brezrezerven pripadnik, zmeraj je najvišje cenil lastno misel in iskal lastno pozicijo. Pri priči je izskočil, če ga je kdo hotel preveč privezati nase ali ga uporabiti za svoje cilje.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine