V članku lahko preberete:

Po sesutju Sovjetske zveze leta 1991 so medvojni zahodni zavezniki dali (sicer nepodpisano) obljubo Rusiji, da se Nato ne bo širil na Vzhod, če se bo razpustil Varšavski pakt. Ta se je, Nato pa se je krepil in se začel širiti na Vzhod!

Prelomljena je bila obljuba, s katero se je začel nov odnos med Zahodom in Vzhodom in zaradi katere je bila preprečena zgodovinska možnost graditve mirnega, koristnega sožitja obeh polov in »zacelitve« prej razcepljene celine v politično in ekonomsko celoto, v subjekt Evrazija. Še huje je: zunanji pritisk je ruska politika ponotranjila kot nevarnost za državo in vse bolj vzpostavljala in krepila avtoritarnost političnega sistema – navznoter do svojih državljanov in navzven v odnosu do držav, ki jo bodo morda ogrožale (Čečenija, Gruzija).