Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Trideset izgubljenih let

Evropski politiki in diplomati so alergični na mirovniške pobude, povezane z zahtevo za končanje rusko-ukrajinske vojne.
Delavci ukrajinskega pogrebnega podjetja na prizorišču ruskega pokola v kraju Buča. FOTO: Sergej Supinski/AFP
Delavci ukrajinskega pogrebnega podjetja na prizorišču ruskega pokola v kraju Buča. FOTO: Sergej Supinski/AFP
Spomenka Hribar
24. 6. 2023 | 05:00
18:45

V članku lahko preberete:

Po sesutju Sovjetske zveze leta 1991 so medvojni zahodni zavezniki dali (sicer nepodpisano) obljubo Rusiji, da se Nato ne bo širil na Vzhod, če se bo razpustil Varšavski pakt. Ta se je, Nato pa se je krepil in se začel širiti na Vzhod!

Prelomljena je bila obljuba, s katero se je začel nov odnos med Zahodom in Vzhodom in zaradi katere je bila preprečena zgodovinska možnost graditve mirnega, koristnega sožitja obeh polov in »zacelitve« prej razcepljene celine v politično in ekonomsko celoto, v subjekt Evrazija. Še huje je: zunanji pritisk je ruska politika ponotranjila kot nevarnost za državo in vse bolj vzpostavljala in krepila avtoritarnost političnega sistema – navznoter do svojih državljanov in navzven v odnosu do držav, ki jo bodo morda ogrožale (Čečenija, Gruzija).

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine