Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Sto let samote: ko je realnost bolj magična od fikcije

V Kolumbiji še ni bila posneta serija takšnega obsega, kot je Netflixova priredba romana Sto let samote.
Márquez je dolgo razmišljal, kako bi del družinske zgodovine, ki ga je začutil med odraščanjem pri starih starših, izpisal v zgodbo. FOTO: John Vizcaino/Reuters
Márquez je dolgo razmišljal, kako bi del družinske zgodovine, ki ga je začutil med odraščanjem pri starih starših, izpisal v zgodbo. FOTO: John Vizcaino/Reuters
4. 1. 2025 | 05:03
28:07

V nadaljevanju preberite:

Rada bi vedela, kaj bi rekel Gabriel García Márquez, če bi gledal Netflixovo priredbo svojega romana Sto let samote. Sploh, ker je znano, da je več kot pol stoletja vztrajno zavračal ponudbe studiev za ekranizacijo knjige. Bi se magične podobe v seriji ujele s podobami, ki jih je videl v glavi, ko jih je izpisoval na papir? Se te podobe ujemajo s podobami, ki smo si jih ustvarili tisti, ki smo brali ta roman, in najbrž nikoli ne bomo pozabili čudne atmosfere in prizorov, ki so se nam za vedno vtisnili v kolektivni spomin?

Roman Sto let samote (Cien años de soledad), opus magnum nobelovca Gabriela Garcíe Márqueza, je izšel 30. maja 1967 in bil takoj po izidu predmet literarnih študij, prelomno delo magičnega realizma, zadnjega pol stoletja vztraja na prvih mestih lestvic najboljših romanov v zgodovini, do zdaj je bil prodan v več kot petdesetih milijonih izvodov. Uradna zgodba romana je epska zgodba sedmih generacij družine Buendía, ki se raztezajo skozi turbulentno obdobje latinskoameriške zgodovine, od leta 1820 do 1920.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine