Neomejen dostop | že od 9,99€
Evgenika ni nastala ob vzponu nacizma niti ni z njegovim padcem izpuhtela. Sprevržena vera, da je nekdo zaradi rase vreden več (ali manj) kot drugi, obstaja še danes. Otroke še vedno jemljejo staršem in jih razseljujejo. Aprila letos so v Ukrajini ocenili, da je bilo od začetka ruske invazije februarja 2022 z zasedenih območij v Rusijo deportiranih najmanj 20 tisoč ukrajinskih otrok. Toliko so jih identificirali. V domovino se jih je, kot so sporočili iz Kijeva, vrnilo okoli 400.
Skočimo osemdeset let v preteklost. Ivan Acman je bil star dobro leto dni, ko so ga iz Spodnje Štajerske leta 1942 odpeljali v Nemčijo, kjer je dobil »nove« starše. Dobro situiran par plemiškega rodu ga je lepo sprejel in ravnal z njim, kot bi bil njun biološki otrok. Pri njiju je ostal do leta 1947, ko ga je našla organizacija za sledenje, ki je delovala pod okriljem Rdečega križa. Dečka, ki ni znal niti besede slovensko, so vrnili stricu v Jugoslavijo. Krušna starša nista vedela, da skrbita za ukradenega otroka; ko so ga vrnili sorodnikom, je muti, kakor je fantek klical svojo krušno mamo, celo napisala pismo za njegova biološka starša – kakšne so njegove navade, kaj ima rad.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji