V nadaljevanju preberite:

To, da se na za katoličane svetem mestu dogajajo strahote v zaporu v Sednaji, me je vedno navdajalo s tesnobo in strahom. Pogled na množice svojcev, ki so jokajoč stali pred vrati zapora in prinašali hrano za svojce, je bil povsem v nasprotju s svetostjo tega kraja. Vhod v zapor sta »krasili« veliki sliki Bašarja al Asada in njegovega očeta. To je bila tudi zadnja slika, ki so jo uzrli politični zaporniki. Kajti njihova usoda je bila jasna: mučenje in usmrtitev.

Usmrtitve političnih zapornikov so njihovi krvniki posneli na telefone. Po padcu Asadovega režima so bili ti posnetki predvajani na različnih socialnih omrežjih in tudi po nekaterih arabskih televizijah.

Ko se vračam z Bližnjega vzhoda in letalo doseže grške otoke, se vedno znova vprašam: Ali Evropejci znamo dovolj ceniti varno in mirno okolje, v katerem živimo?