Šarčev zaupnik, generalni sekretar stranke in gasilec

Nehvaležno je napovedovati, ali bo avtogol prvaka SD Dejana Židana, ki je žogico odločanja o usodi ministra za kulturo sredi tedna vrnil premieru, negativno vplival na pozicioniranje stranke v javnomnenjskih anketah. O LMŠ in Marjanu Šarcu pa je trend jasen: vse gre navzgor. To prinaša predvsem odgovornost, pravi Brane Kralj, generalni sekretar stranke LMŠ, ob nespornem dejstvu, da so rezultati seveda všečni. A pripomni, da se je treba zavedati, da v življenju vse teče po sinusoidni krivulji. Ne zdi mu smiselno razmišljati, kaj bi jim lahko politična konkurenca za hrbtom storila, da bi ustavila njihovo krepitev v javnomnenjskih anketah. Takšni razmisleki jih namreč lahko le hromijo pri odločanju.

»Šarecinšek je realen premierski lik, ki se je razvil iz preprostega stereotipnega lika Slovenca. Ljudem prisluhne, jih razume in njihovo nerganje praktično reši. S tem, ko je med drugim povečal minimalno plačo za 29 evrov, je Šarec iz vloge Serpentinška, nezadovoljneža in nergača, postal Šarecinšek, praktični reševalec večinske populacije,« komentira Janja Božič Marolt iz družbe Mediana. Šarčevo delo po njenih besedah nadpovprečno dobro ocenjujejo zaposleni v javnem sektorju in državnih podjetjih, kar je njegovo podporo iz ruralnih razširilo v urbana središča oziroma v osrednjo Slovenijo. Simpatizerji vseh levosredinskih in levih strank ga povzdigujejo v najbolje ocenjenega politika, medtem ko ga simpatizerji desnih vlečejo navzdol. Prav tako ga podpovprečno ocenjuje četrtina neopredeljenih, direktorji, vodilni v malih in večjih podjetjih, espejevci in obrtniki. Tudi zato za zdaj ni dovolj dokazov, da bi lik uspešnega Šarecinška lahko pisal enako dolgo zgodovino kot lik Serpentiška.



Brane Kralj, 46-letni generalni sekretar LMŠ, je ob Vojmirju Urlepu eden od dveh zaupnikov premiera, ki zaupa le malo ljudem. S Šarcem je od ustanovitve stranke LMŠ, drugih izkušenj v politiki nima. Pred tem je bil zaposlen v vrtcu v Kamniku, skrbel je za tehnično vzdrževanje, še prej je delal v družinskem podjetju, ki se je ukvarjalo s trgovino. Preden je šel na svoje, je bil več let zaposlen v enem od podjetij tajkuna Aleksandra Jereba, ki je zaradi nekaterih poslov prišel pod drobnogled nacionalnega preiskovalnega urada.

Generalni sekretarji strank med drugim usklajujejo glavne kadrovske zadeve, ki jih nato sprejme vlada. Ni in niti noče biti novi Gregor Golobič, nekdanji generalni sekretar LDS, dolgo tudi eden glavnih kadrovikov v državi, o katerem namigujejo, da je eden od stricev iz ozadja stranke. »Daleč od tega, nikakor ne bi hotel biti kopija nekoga, pa ne zato, ker bi bil omenjeni slab ali izjemen, enostavno se sploh ne želim primerjati z njim.«

Po duši je liberalec, po poklicu elektrotehnik. Njegov hobi, ki ga sprošča, je kuhanje in pečenje. »To rad počnem, o tem se tudi rad na dolgo pogovarjam, zato mi je hči na enem od smučarskih dopustov očitala, da smo očitno prišli predvsem kuhat, saj sem se s tem ukvarjal več časa, kot sem bil na smučišču.« Poleg osnovnošolke ima še sina, ki obiskuje prvi letnik ene od ljubljanskih srednjih šol. Družine ne skriva, a je hkrati ne želi medijsko izpostavljati, zato mu ne pride na misel, da bi se z njo nastavljal fotografskim objektivom in jo zlorabljal za samopromocijo.



Povezujejo ga z vsemi mogočimi ljudmi. »Vsak dan sem v stiku vsaj z desetimi do petnajstimi ljudmi. Vsekakor se mi zdi, da marsikdo zlorablja tako moje ime kot ime stranke in si krepi pomen. Če sem z nekom kdaj popil kavo, to ne pomeni, da ima name kakšen vpliv ali da sem mu kaj dolžan. Tega, da bi me kdo čez čas vlekel za suknjič, češ, naredil sem ti to ali ono uslugo, res ne maram.« V pogovoru je skrajno zadržan. Pazi na vsako besedo. Menda zato, ker je bila njegova odkritost v zadnjih dveh tednih zlorabljena. Kaj več o tem noče povedati. Tudi ne o različnih kadrovanjih, ki jih usklajujejo generalni sekretarji koalicijskega petorčka. Pa tudi ne o morebitnih zahtevah in pričakovanjih raznih posameznikov ali simpatizerjev stranke, ki bi si za podporo ali uslugo v preteklih mesecih zdaj želeli »plačila«.

Tako kot premier je tudi on novinec v politiki na državni ravni, na kateri želi, poudarja, ostati iskren. In izkušnje? Eden od njegovih strankarskih kolegov pravi, da je ena izmed najpomembnejših stvari, ki se jih je po volitvah naučil, da eno govoriš, drugo pa delaš. »Nisem človek, ki bi iskal negativne stvari v življenju, prej nasprotno. Negativno vedno analiziram in jemljem kot stvar, ki mi pomaga do bolj trde kože. A ker me že sprašujete: če kaj, me je zmotilo to, da se politiki ne držijo oziroma ne spoštujejo tistega, kar je bilo dogovorjeno,« pravi, predvsem da je to okusil poleti med pogajanji o sestavi koalicije. Na vprašanje, ali je Marjana Šarca spremljal na srečanjih z Janezom Janšo, noče odgovoriti. »Predsednik se je srečal s številnimi ljudmi, za veliko pogovorov vem, za vse pa verjetno ne.« Lansko poletje je bilo sicer zelo naporno, privoščil si je teden dni dopusta, ki pa je bil »zelo čuden, telo je bilo namreč na morju, glava pa v Ljubljani«. Dopustuje na hrvaški obali, čim bolj južno, kolikor se da, in čim bolj stran od turističnih središč.



Šarcu se je pridružil leta 2014, ko so ustanavljali Listo Marjana Šarca in so ga povabili k sodelovanju pri pripravi dokumentacije. Več let je to počel prostovoljno, od začetka minulega leta pa opravlja funkcijo generalnega sekretarja stranke profesionalno. Namesto poročnega prstana ima na levi roki tetoviran obroček. To sta z ženo, ki skrbi za njegovo prizemljenost, če ga kdaj odnese od tal zaradi politike, storila pred šestimi leti, povsem spontano, po desetih letih zakona in brez dodatnih ceremonij.
Je Šarčev sovaščan v Šmarci pri Kamniku. In kolega v lokalnem gasilskem društvu. Ima čin gasilskega častnika druge stopnje, to je najvišji čin, ki ga je mogoče pridobiti z gasilsko izobrazbo na podlagi njegove poklicne izobrazbe, in višji od čina, ki ga ima premier. Torej je v društvu Šarcu šef? Ne, ker sta tovariša. Spoštujeta drug drugega, ko niso na intervenciji, so gasilci med seboj enakovredni, med intervencijo pa se hierarhija spoštuje. Gasilska društva na podeželju so družabno stičišče, zbirališče mladine, ki ga dojema tudi kot nekakšno sidro družbe. »V našem društvu veliko in uspešno delamo z mladimi, otroci pri nas dobijo tudi zavedanje o pomenu tovarištva. Pa ne v smislu socializma, pač pa v smislu spoštovanja določenih vrednot, ki jih lahko gojijo naprej skozi odraščanje.«



Do majskih evropskih volitev bo stranka skušala storiti čim več za mrežo lokalnih odborov. S tem se ukvarja močna ekipa, ki jo vodi podpredsednik stranke Igor Žavbi. Dejavno gradijo lokalno mrežo, trenutno ima stranka več kot 50 iniciativnih odborov, ki jih bodo začeli formalno ustanavljati po aprilskem kongresu. Skupni nastop na evropskih volitvah s SMC in SAB je po njegovem še vedno mogoč, dogovor pa mora biti sklenjen do 15. februarja. Špekulacije, da so jih rezultati zadnjih javnomnenjskih anket tako ohrabrili, da bi šli sami na volitve, zavrača. V ponedeljek se bo končal postopek evidentiranja kandidatov, do pregleda vlog o imenih kandidatov in nosilcu liste noče govoriti. ●