V nadaljevanju preberite:

Novi zakoni o pregrehah in vrlinah, skupaj s sistematičnim odpravljanjem ženskih pravic, ne odvzemajo le svoboščin, temveč tudi samo bistvo osebnosti afganistanskih žensk. Te omejitve so orodja, namenjena utišanju, podrejanju in brisanju žensk iz javnega življenja.

Še posebej sta dehumanizirajoči prepovedi ženskih glasov v javnosti in razkrivanje obraza, saj ženske to reducira na zgolj sence brez obstoja. Zanika njihovo individualnost, sposobnost prispevanja k družbi in jim jemlje osnovno dostojanstvo. Pričakovanje, da bodo odvrnile pogled od moških, s katerimi niso v sorodu, implicira, da se prisotnost ženske dojema kot grožnja ali skušnjava – to je miselnost, ki je zakoreninjena v globoki objektivizaciji žensk in mizoginiji. S tem talibani izvajajo premišljeno strategijo nadzora in zatiranja.

Zakoni, s katerimi so ženskam prepovedali izobraževanje od šestega razreda dalje, ne morejo pa tudi zasesti večine služb zunaj doma in potovati brez moškega skrbnika, so ženske fizično, duševno in čustveno izolirali in jim odvzeli neodvisnost ter upanje. Afganistan je postal grozljiva zgodba o tem, kaj se zgodi, ko je neenakost spolov privedena do absolutne skrajnosti. Dejanja talibanov ne škodujejo le ženskam, ampak ropajo državo za polovico njenega potenciala ter spodkopavajo družbeni napredek in blaginjo. Odpornost afganistanskih žensk, tudi v tako nevzdržnih okoliščinah, ostaja izjemna, vendar je resničnost grozljiva.