V intervjuju preberite:

O Jungovi tehniki aktivne imaginacije, s katero se je v romanu Kurji pastir potopil globoko v čas njegovega rojstva, v  trenutek, ko deževen oktobrski dan leta 1959 v vasi Dolenci preseka krik ženske, ki je začutila, da se bliža čas poroda.

O reki Muri, ki ima svoj spomin, o Jungovi rdeči knjigi, o magičnem realizmu, ki je zanj tako kot za Márqueza v resnici samo prepisovanje tega, kar vidi, o sobivanju z Romi, prvem srečanju z drugačnostjo, o revščini in hrepenenju, da se izvlečeš iz začaranega risa, o simboliki tega, da je bilo korito za mesenje kruha njegova zibka, in seveda o ljubezni, ker je govoriti o ljubezni v tem času najbolj angažirano dejanje.

Velja za enega najbolj prevajanih in najbolj filmanih slovenskih pisateljev. Andrej Mlakar je roman Namesto koga roža cveti preselil na film kot Halgato, nato je po romanu Ki jo je megla prinesla posnel Mokuš, ki bo po dvajsetih letih od njegovega nastanka prvič doživel televizijsko premiero 8.2. na Tv Slovenija.

Prihodnost bo zanimiva. Nora, dinamična in dramatična, pravi Lainšček. Dogajalo pa se bo brez dvoma tudi veliko lepega in presežnega. Ljudje bodo še potrebovali pisatelje, vsaj dokler bodo skušali človeško bivati na tem svetu. Dokler bodo še ljudje.