Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ravno so nam odobrili nov projekt, zdaj bomo šli na Luno

Instrument S. A. M., ki ga je razvil za Naso, meri kakovost zraka na Mednarodni vesoljski postaji, nato bo odletel na Luno in na vesoljsko postajo Gateway.
Dr. Jurij Simčič v laboratoriju Jet Propulsion Laboratory (JPL), Nasa. FOTO: osebni arhiv
Dr. Jurij Simčič v laboratoriju Jet Propulsion Laboratory (JPL), Nasa. FOTO: osebni arhiv
24. 7. 2021 | 06:00
24. 7. 2021 | 08:29
30:49

V nadaljevanju preberite:


Jurij Simčič si ne želi leteti v vesolje, zato pa instrument S.A.M, ki ga je s sodelavci na JPL razvil za Naso, meri kakovost zraka na Mednarodni vesoljski postaji, čez leto bo odletel na Luno, čez dve leti naj bi obiskal enega od kometov in izmeril sestavo njegovega repa; zrak pa naj bi analiziral tudi na bodoči vesoljski postaji Gateway, postojanki za kolonizacijo Lune.


Če z vašim instrumentom ne greste na Mars, kam greste?


Ravno so nam odobrili nov projekt, zdaj bomo šli na Luno (nasmešek). S tem instrumentom bomo opazovali pline, ki prihajajo z Lunine površine. Kot veste, na Luni skorajda ni atmosfere, nekaj malega molekul pa le pride iz njene prašnate površine, potem ko jo obsije sonce ali zadene sončev veter, tako da bomo poskusili to izmeriti.


Potem je v delu misija, ki bo obletela enega od kometov 81P ali 88P, predlagali so nas za misijo na Venero in Saturn, ampak dokler nisi uradno izbran, so to le obljube. Zanimiv je bil zadnji izbor za razpis New Frontiers. Izbor je na približno vsakih pet let in tehta 800 milijonov ameriških dolarjev. No, tu je JPL predlagal štiri misije od sedmih in vsaka od njih je vsebovala naš instrument. Bili smo prepričani, da nam tokrat ne uide. Na koncu se je Nasa odločila za Dragonfly, nekakšen helikopter, ki bo poskakoval po Titanu in iskal organske spojine, ki bi lahko pomenile, da je tam življenje, predlagala ga je Univerza Johnsa Hopkinsa.


Vas vsaj malo zanima, da bi šli tudi sami vsaj na Luno?


Mene? Ne, spet vas bom moral razočarati, tudi potovanje na Luno me ne zanima najbolj (smeh). Ne vem prav dobro, kaj bi tam lahko počel, ni družbe, tv in internet vlečeta bolj tako tako, sprehodi bi bili bolj monotoni. Najbolj pa me skrbi, da bi po prihodu nazaj začel posedati po lokalnih kafičih in težiti prisotnim s svojo izkušnjo. Katastrofa, kakorkoli obrneš.


Kaj pravite na nedavne projekte milijonarjev, ki so kot dečki sanjali o vesolju in si zdaj uresničujejo svoje sanje? Najprej je v vesolje poletel Richard Branson, za njim Jeff Bezos, tu je še Elon Musk. Očitno je nekaj v etru?


V etru je le to, da so vsi ti osebki preveč bogati, nedorasli in sedaj tekmujejo med sabo. Vsi ti egocentriki, ki se zdaj pojavljajo kot rešitelji človeštva, mi gredo strašno na živce.

Tudi njihova logika, da je zdaj, ko smo zasvinjali Zemljo, čas za naslednji planet, mi ni preveč pri srcu. Kar nekaj kolegov je presedlalo v njihove firme, a so se v večini primerov hitro vrnili, ko so iz prve roke izkusili to vizionarstvo. Poleg tega nihče od njih nima nobenega tehničnega znanja, so menedžerji, podjetniki ali kako se že sami radi imenujejo ...
Elon Musk se s svojim Space x-om predstavlja kot nekakšen izumitelj, v resnici pa je vse znanje dobil od Nase. Nasa, ki se napaja iz proračuna, ima namreč politiko, da zelo dobronamerno deli svoje znanje z zasebnim sektorjem.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine