Prihaja decembrska dvojna številka Sobotne priloge

V Portretu tedna nastopa najvplivnejši in najbogatejši Zemljan. »Ko je triinpetdesetletni tehnomilijarder Elon Musk po poskusu atentata na Donalda Trumpa 13. julija v Butlerju v Pensilvaniji na svojem omrežju X z vso silo podprl republikanskega predsedniškega kandidata, ne bi smelo biti več veliko dvomov, kdo bo slavil na ameriških predsedniških volitvah,« ugotavlja Boštjan Videmšek.

Z drugega konca sveta: kdor se v Rusiji glasno zavzema za mir, nima veliko možnosti; ali zbeži v tujino ali pristane v zaporu, piše Aljaž Vrabec. »Tretja možnost je, da ostane tiho, kar je največja želja ruske oblasti.« Pogovarjal se je z Danom Storjevom, aktivistom organizacije OVD-Info, ki zbira podatke o političnih jetnikih v Ruski federaciji.

Anja Intihar se je pogovarjala z Rahel Sayo, afganistansko novinarko, ki po begu iz Kabula študira v Italiji. V Afganistanu so ženske volilno pravico dobile leta 1919. Pravica do izobrazbe in zaposlitve je bila nekdaj samoumevna. Danes je realnost tamkajšnjih deklet in žensk popolnoma drugačna. Po umiku ZDA so oblast leta 2021 (spet) prevzeli talibani in kljub obljubi, da bodo spoštovali pravice žensk, začeli neusmiljeno in brutalno posegati v njihove osebne svoboščine.

Dve energetski temi prinaša sklop člankov o energetski prihodnosti Slovenije. Ekonomist Bine Kordež predstavlja mesečna povprečja porabe in produkcije električne energije in ob tem išče odgovor na vprašanje, kako naj se energetskih vprašanj loti Slovenija. Meteorolog Dušan Hrček poroča o ugotovitvah vremenoslovcev ob začetku obratovanja krške jedrske elektrarne in o svojem sodelovanju z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo.

Irena Štaudohar je pri Bostonu obiskala jezero Walden. Ob bregovih jezera je ustvarjal ameriški mislec Henry David Thoreau. »Že ko sem prvič prebrala knjigo Walden, sem si želela obiskati to jezero. Zakaj je Henry David Thoreau bolj aktualen kot kdaj prej? Malo je avtorjev, ki so tako lepo pisali o živalih in gozdu kot on; vse samo zato, da bi spodbudil ljudi, da lahko živijo drugače,« zapiše v uvodu članka.

Vesna Milek se je v Aleksandriji pogovarjala s pionirjem egiptovske podvodne arheologije. Mohamed Abd El Maguid je eden najpomembnejših sodobnih raziskovalcev zgodovine Sredozemlja. El Maguid pripoveduje o podvodnih raziskavah, ki spreminjajo naše razumevanje starodavne Aleksandrije, nekoč pomembnega vozlišča starodavnih civilizacij.

Pred enim stoletjem je v Franciji izšel Nadrealistični manifest (Manifeste du Surréalisme). Temeljni tekst nadrealističnega gibanja ni padel z neba, ugotavlja Mimi Podkrižnik. »Niti se ni čez noč porodil iz sanj. Mladi umetniki so se spogledovali s predhodniki, zlasti z dadaisti. Nadrealistično gibanje je vzniknilo iz travm prve svetovne vojne.«

Pisatelj Chris Carter piše kriminalke, vendar je nekoč delal kot kriminalist, izvedenec za kriminalistično psihologijo. »Nočne more so ostale, pisanje kriminalk pa je oblika terapije,« je pogovor z njim naslovil Zdenko Matoz.

Lucijan Zalokar se je pogovarjal s Firčijem, bobnarjem kultne beograjske glasbene skupine Ekatarina Velika. Večina članov skupine z umrla že pred desetletji, Firči pa je tri desetletja bival v New Yorku in se vrnil na geografske koordinate, kjer je začel.

Volker Schlöndorff, nemški filmski režiser, ki v svojih vitrinah hrani tudi oskarja za najboljši tujejezični film, se je v pogovoru s Patricijo Maličev sprehodil čez svojo filmografijo, pa tudi osebno zgodovino in ozadja političnega prepričanja. Pove pa tudi: »Razodetje, da bom postal filmski ustvarjalec, sem doživel med gledanjem filma Na pristaniški obali (1954). Neredko v roke vzamem pisma Elie Kazana in jih prebiram. Elia je moj resnični vzornik, veliko bolj kot vsi Francozi, s katerimi sem sodeloval.«

Ob koncu omenimo intervju, ki stoji na začetku dvojne številke Sobotne priloge. Aleš Musar ima doktorat iz kemije, za seboj ima uspešno poslovno kariero, kot soprog predsednice republike Nataše Pirc Musar se zadnji dve leti preizkuša v čisto novem svetu.

Kolumne: Janez Markeš o napadih na pravosodje, Saša Vidmajer o globalni zgodovinski prelomnici, Miha Jenko o mešani bilanci iztekajočega se leta, Vesna Milek na zadnji strani o branju. V uvodniku pa zapis o digitalni pismenosti šolajoče se mladine in o gospodarstvu, ki v digitalne kompetence zaposlenih vlaga več kot država v računalniško znanje šolark in šolarjev.