V nadaljevanju preberite:

Letošnji filmski festival v Benetkah je bil popolno nasprotje vsega, česar si na njem deležen čez dan in ponoči, ker Lido je po pravilu veselje in ljubezen. A tokratni esprit, če temu lahko tako rečem, je bil prežet s temačnostjo in predapokaliptičnostjo. Nekako tako, kot je na Lidu dejal tudi Timothée Chalamet, glavni igralec filma Bones and All, da je v zraku čutiti razbeljenost, ki nastopi tik pred družbenim kolapsom. Recimo vsaj za zdaj, da je ta, ko gre za filme, predvsem ameriške proizvodnje. Torej, videli smo veliko Amerike, in to tiste najbolj psihotične.

Morda bo držalo, da se portret sveta, ki so ga na 79. ediciji filmskega festivala ponudili filmarji, vrti okrog tesnobnostnih identitet in vizij apokalipse. Po drugi strani, mar filmi, ki smo jih videli, bolj kot ne skušajo dekonstruirati zahodno misel – in to pogosto daleč od Hollywooda in Cinecittà? Vse je nekako ... nedokončno.